|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 1:47:51 GMT -5
Naslov: Worms 3DZvrst: potezna arkadaRazvijalec: Team17Založnik: SegaIzid: 31. oktober 2003Se še spomnite, da so nas starši, ko smo bili majhni, vztrajno preprièevali, naj si redno umivamo zobe, èe ne bomo dobili èrve? Toda, ko smo postali starejši in dobili prve raèunalnike, smo prav zagotovo bili veseli Èrvov (pa ne tistih, ki nam unièujejo diske in ostalo šaro ...). Wormsi so bili preprosta 2D igra, ki pa je zaradi svoje zanimivosti postala ena redkih iger »za otroke«, ki so jo radi igrali in jo še vedno igrajo tudi starejši. In tako je pred kratkim k nam prišel novi del popularnih èrvièkov, tokrat v tridimenzionalni obliki. Poglejmo, kaj so nam te prisrène živalice prinesle tokrat. Sam koncept igre ostaja enak, le da je igra tokrat postavljena v 3D svet. Kdor igre še ne pozna - igramo s skupinico èrvièkov proti raèunalniku ali pa proti èloveškemu nasprotniku oz. nasprotnikom. Za posamezen obraèun imamo omejeno kolièino èasa in, ko nam le ta poteèe, prevzame nadzor nad svojo ekipo naš nasprotink. Tako se izmenjavajo posamezne runde, igra pa se konèa s smrtjo vseh nasprotnikovih èrvièkov. Gre torej za enostavno, a zelo privlaèno potezno arkado. Pa da se vrnemo nazaj k sami igri. Na zaèetku se sreèamo z novim nadzorom pri igranju, ki je bil sam po sebi prièakovan. Verjetno so Wormsi 3D ravno zaradi te spremembe najbolj deležni kritik, tako pozitivnih kot negativnih. K zagovornikom katerih sodite sami, boste ugotovili le tako, da boste igro (pre)igrali. Èrva nadzorujemo iz tretje osebe, a pri merjenju je bolje, da skoèimo v prvo osebo. Èe le na kratko opišem, kako izgleda nov postopek, ko smo na vrsti in hoèemo razstreliti nasprotnega èrvièka: najprej pogledamo našemu èrvièku skozi oèi, se pravi, da prestavimo pogled v prvo osebo. Nato z merkom namerimo. Ta zna še posebej na zaèetku povzroèati težave - merek je namreè zelo muhast, kar pomeni, da se premika tako, kot da bi bil èrv pijan, a ko se enkrat navadimo, potem znamo dobro ciljati in nas to veè ne moti. Tu pa je še pomemben dejavnik, na katerega moramo biti še kako pozorni, in sicer veter. V spodnjem desnem kotu ekrana imamo tako pokazatelj moèi vetra, ki ga je treba upoštevati, èe hoèemo biti pri zadetku kar se da uspešni. In potem sprožimo ter upamo na najboljši izid. Kot sem že omenil, nekaterim utegne nov nadzor povzroèati težave, drugim ne. Privaditi se vsekakor da. Paleta orožij je zopet zelo barvita in z napredovanjem v enoigralskem naèinu dobivamo za nagrado nove stvari, kot je npr. raketni nahrbtnik. Vendar pa so Wormsi s skokom v 3D svet izgubili možnost, ki je bila v predhodnicah taktièno zelo pomembna in cenjena. To je možnost vkopavanja, ki je novi del Wormsov (na žalost) ne pozna. Za nekatere bo to spet slabost, za druge pa ne. A kakorkoli že, kar je še morda najpomembnejše – svet, v katerem se bojujejo èrvièki, ostaja zanimiv in barvit. Prav takšni pa so tudi sami èrvièki, ki so ostali nespremenjeni in so tudi tokrat prav prisrèni. Grafika, ki smo je vajeni iz risank, skoraj ne bi morala biti bolj primerna za to igro. Detajli so podrobni in teksture so solidne. Eksplozije in raznorazna razstreljevanja izgledajo lepo, vendar vse izgleda manj napeto kot vèasih, ko je èrve metalo vsepovsod in smo bili na trnih ali bo èrvièka odpihnilo v morje ali ne. No, tak je bil vsaj moj obèutek. Tudi zvoèna podlaga igre je zelo dobra. Veliko je razliènih zvokov in v igri nikoli ni (ubijajoèe) tišine. Torej, ta plat igre je veè kot solidno izdelana. Povsem enako pa ne bi mogli trditi za celotno igro, saj ima morda nekaj napak, ki si jih avtorji vsekakor ne bi smeli privošèiti. Tako se na primer ne da nastavljati tipk za nadzor po lastni volji. Naslednji, morda še veèji »kiks«, pa je umetna pamet. Ta je verjetno ostala izgubljena v 2D svetu, ker se èrvi vèasih res obnašajo zelo èudno. In da ne omenjam nekaterih hrošèev, ki se pojavljajo v veèigralstvu. Ko smo ravno že pri veèigralstvu – zdi se mi, da je le-to dosti bolje narejeno v Worms World Party (subjektivno). Drugaèe pa je ta naèin igranja tudi tokrat vseeno zelo zabaven, zanimiv ter vreden vašega èasa. Èe torej na kratko povzamem: skok èrvov v 3D svet prinaša dobre in slabe stvari. Katere lastnosti igre kam spadajo, bo najbolje presodil posameznik sam. Èe ste igro že igrali, imate že zagotovo svoje mnenje o njej. Èe tega še niste storili, pa vam toplo priporoèam, da igro vsaj preizkusite. A preprièan sem, da jo boste hitro vzljubili in preigravali še dolge ure. Èe pa vam vseeno nova igra pod nobenim pogojem ne bo ugajala (kar bi bilo že skoraj èudno), in ste ljubitelj Wormsov, se boste paè morali zadovoljiti s številnimi predhodnicami. V vsakem primeru pohitite, èrvièki èakajo! Priredil:Jernej(administrator foruma) Dobre stvari: Slabe stvari: ----------------------------------------------------------------------- -Kar lepa grafika.... -Slab nadzor èrva -Smešen zvok èrvov -Goljufanje raèunalnika -Dobra orožja -Postane dolgoèasno -Veèigralstvo je bolj napeto -Glup merek ----------------------------------------------------------------------- OCENA: 7/10 ----------------------------------------------------------------------- 800MHz procesor 256MB RAM 32MB graf. kartica 200MB prostega diska
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 2:02:02 GMT -5
Nasov: Call of DutyZvrst: strelska komandovšèinaRazvijalec: Infinitiy WardZaložnik: ActivisionIzid: 7. november 2003 Pa smo spet tam, v tistih èasih, ko je vojna spremenila svet. Leto 1941 je zapisalo nov list v zgodovini èloveštva, ko so se številne nacije morale združiti in z vso silo nastopiti proti sovražniku in s tem ubraniti svoj narod, deželo. Zmage ni bilo moè doseèi z enim èlovekom, ampak z življenji mnogih, ki so padli v upanju na uspeh. Èez razna bojišèa, fronte so se prebijali in njihov edini in zadnji cilj je bil - Berlin, vrata k svobodi. Tema 2. svetovna vojna je zelo popularna med izdelovalci iger, ki so izdajali številne igre, ki so nam poskušale èimbolj realistièno približati grozote vojne. Veliko je bilo ponesreèenih poskusov, a vendarle nekaj takih, ki so spremenile nadaljnje ustvarjanje. Gotovo ste te že slišali za skupino ljudi, ki so izstopili iz skupine razvijalcev serije Medal of Honor in pod imenom Infinity Ward napravili nekaj lepega, popolnega in vrednega igranja, igro z imenom Call of Duty. Že takoj, ko vstopite v igro, vas popolnoma impresionira video, tako glasovno kot vizualno. Po videu se vam pokaže meni, ki se skozi celotno igro spreminja. Da tako igro zaženete, morate nastaviti zvok, grafiko ter kontrole in se šele nato odpraviti v vojno, v akcijo, kjer preživijo le tisti, ki imajo najveè v hlaèah oziroma, bolje reèeno, v glavah. Seveda pa morate, še tudi tisti najbolj vroèekrvni, najprej skozi fiziène in psihiène priprave. Trening je sicer zelo preprost in precej površen, zelo dobro vzdušje pa dela vodnik, z zanimivimi vmesnimi pripombami. Pa saj si tako ali tako brž želite priti v pravo akcijo in vas ne zanima, kako zadaviti maèka z vezalko na èevlju. Amerièani, Angleži in Sovjeti - trije narodi, velesile, ki bdijo nad osovraženo Nemèijo in ji "kravžljajo" živce. V vlogi vseh treh se boste skozi misije prebijali po mestih oziroma njih ruševinah, saj je od njih, roko na srce, ostalo bore malo, ter gozdovih, poljanah in poskušali ohraniti telo med živimi. Od tega pa bo seveda odvisno, kako boste oboroženi. Èe boste napadali s šaržerjem v roki, vam ne bo preveè pomagala natanènost streljanja, temveè iznajdljivost ter izmikanje sovražnikovim strelom. Tak naèin imajo predvsem Sovjeti, po katerih pa se sploh ne zgledujejo ne Angleži in ne Amerièani. Pri njih boste bolj akcijsko naravnani, napadali boste v skupini in uporabljali orožje vredno uporabe. Èe so vam eksplozije šle na živce v predhodnih igrah, se jih boste tukaj dodobra najedli in nagledali. Vendar pazite, èe boste preblizu izvora, boste zaslišali zvonjenje v glavi in še premikali se boste, kot da bi prej spili par "štefanov". Junaštva so za vroèekrvneže in bolje je, da niste med njimi, saj prinašajo smrt. Rajši ohranite mirno kri, kajti tudi umetna inteligenca je dobro izpopolnjena in se ni dobro preveè poigravati z nasprotniki, tako da za zbijanje èelad z glav sovragov ne bo èasa. Igro boste zaèeli v vlogi Amerièana. Žal ne na obali Normandije, ampak boste s padalom pristali v neki francoski vasici, od koder boste s svojimi pajdaši osvajali ozemlje za ozemljem, košèek za košèkom. In prav ti skupinski napadi v COD prièarajo res pravo vzdušje: eksplozije, žvižge in krike umirajoèih ... Predelani stari grafièni pogon Quake III in seveda dobra zvoèna podlaga prineseta igri presenetljivo lepoto in sijaj. Krvi v igri ni veliko, razen ob uspešnem zadetku v sovražnika se pojavi meglica rdeèega "prahu". Misije se nadaljujejo na razliènih lokacijah in prav nobena vas ne odtuji od igranja. V redkokaterih nalogah nastopate tudi sami. Pot vas zapelje od okupiranega ozemlja Francije, preko Belgije, Poljske, k Sovjetom, natanèneje v Stalingrad, in nazadnje v brlog nemških nacistov, v Berlin. Stalingrad, mesto ob reki Volgi, ki je v ponos vsem Sovjetom je napadeno. Storiti moramo vse za uspešen napad in zmago nad okupatorjem. Ubranitev Stalingrada je tudi ena najdaljših misij in ena najbolje zasnovanih. Deli misije so prekopirani iz filma Enemy at the Gates (Sovražnik pred vrati) - preèkanje Volge, zavzetje Rdeèega trga ipd. Vaša naloga je branjenje mesta, vendar ni preveè lahka, še posebej zato, ker so Sovjeti slabo oboroženi. Velikokrat boste misijo zaèeli s kar nekaj borci, vendar konèali s parimi. Spoprijeli se boste s številnimi misijami, ki zajemajo vse od invazij, branjenja, razstreljevanja, pa do ostrostrelstva, kjer je potrebna mirna roka in skoncentriranost, skoraj takšna, kot jo je imel legendarni Vasilij Zaitsev. Naèin za enega igralca boste lahko odigrali relativno kmalu, vseeno pa si boste še dolgo lahko krajšali èas z veèigralskim naèinom, ki je zelo dobro narejen in je moèno zasvojiv. Tako boste lahko igrali klasiène naèine, kot so deathmatch in team deathmatch ter zanimivi naèin search and destroy, kjer mora ena ekipa sabotirati doloèen objekt, druga pa to prepreèiti (ali seveda v celoti eliminirati nasprotno ekipo). Veèigralskih kart ni malo in so zelo raznolike. Zanimiv bonbonèek pri veèigralstvu, ki ga velja omeniti, je "kill cam", ki vam po vaši smrti pokaže kdo in kako vas je ubil, tako, da kamera preklopi v njegov pogled in ga spremlja vse do toèke, ko vas ubije. Škoda le, da v veèigralstvu ni možnosti uporabe vozil, tako kot npr. vožnja tanka in streljanja iz džipa v naèinu za enega igralca, je pa akcije še vseeno na pretek, tako da zlepa ne boste odnehali igrati. COD je izrazito akcijska igra, brez kakršnihkoli nepotrebnih misij, pri katerih bi se vam lahko zataknilo. Misije so narejene zelo realistièno in so zelo raznolike. Z grafiko in s fantastiènim zvoènim ozadjem nam prièarajo pravo vzdušje 2. svetovne vojne. Vidne pa so pomanjkljivosti, kot so npr. neunièljivost predmetov oz. okolice, nešteto "zaklenjenih" vrat in pogosta arkadna umrljivost brez realistiènega upoštevanja strelnih ran in posameznikovih zmogljivosti, vendar vas to, ko se navadite, ne bo posebej motilo. Èe postavimo na tehtnico dobre in slabe lastnosti igre ugotovimo, da dobre brez najmanjših težav odtehtajo slabe in s tem seveda upravièijo nakup dotiène igre, ki se jo zares splaèa imeti, že zaradi soborcev na medmrežju in pa seveda spoznanja, da vojna ni kaj prida stvar.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 2:16:31 GMT -5
Naslov: Far CryZvrst: Grozljiva streljaèinaRazvijalec: Crytek Studios Založnik: Ubisoft Izid: 26. marec 2004Že približno leto dni z navdušenjem prièakujemo naslednjo generacijo prvoosebnih streljaèin. Igre, ki bodo konèno zaèele izkorišèati vse potenciale novodobnih, tehnološko dovršenih grafiènih kartic. Med tem ko se razlièni ugledni razvijalci ubadajo z raznovrstnimi težavami in stalno odlagajo izide svojih opevanih biserov, je komaj znano nemško podjetje Crytek prehitelo vse. Ne samo, da so prvi lansirali svoj izdelek na tržišèe, temveè so s tem postavili nova merila in morda celo zadali smrtni udarec nekaterim prihajajoèim naslovom v boju za igro leta. Far Cry ni samo odlièna streljaèina. Je prava mojstrovina, je dokaz kaj lahko razvijalci dosežejo s svojim znanjem in trudom, je... Je po vsej verjetnosti najboljša enoigralska streljaèina do tega trenutka Dejstvo je, da igra, ki ponuja tako izjemno grafièno podobo, potrebuje tudi dovolj zmogljiv raèunalnik, ki jo bo gnal. In Far Cry je igra, ki bo vaše domaèe stroje pognala prav do meje in še èez. Sam si lastim 2.5 gigaherèni pentium s 512 Mb rama ter grafièno kartico Radeon 9700 Pro in do sedaj sem lahko 99 odstotkov vseh iger igral na maksimalnih nastavitvah. Žal pa to ne velja za Far Cry. Igra mi teèe gladko z vsemi nastavitvami na "high" (pri èemer je maksimum "very high") in z izkljuèenim Antialiasing naèinom, a ne glede na to izgleda izjemno, mnogo lepše kot katerakoli do sedaj. Dejstvo pa je, da za maksimalne nastavitve pri tej igri, potrebujete vsaj 3 gigaherèni pentium oz. njemu enak AMD-jev procesor, 1 giga rama in grafièno kartico Radeon 9800 XT oz. njej enako Geforce kartico (èeprav je trenutno še ni na tržišèu). Sistemske zahteve smo obdelali, zato je èas da se podamo na pustolovšèino. Igrali bomo vlogo Jacka Carverja, mišièastega frajerja v rdeèi havajski srajci. Ko ga nekega dne skrivnostna lepotica najame za križarjenje po, kar se na prvi pogled zdi, idiliènem pacifiškem otoèju, je njuna jadrnica nenadoma napadena in Jack se po èudnih noènih morah prebudi v zapušèenem bunkerju. Njegova naloga je, da ugotovi zakaj ga je Valerie sploh najela in kaj vse se pravzaprav skriva na tem ne veè tako idiliènem otoèju. Zgodbe vam od tu naprej ne bom veè izdal, saj je resnièno zanimiva in napeta vse do konca. Med tem ko boste postopno odkrivali skrivnostno dogajanje, boste znova in znova preseneèeni in hkrati tudi precej prestrašeni, saj je vzdušje tako izjemno, da vas vse skupaj dobesedno posrka vase. In ko boste že mislili, da je vsega konec, vas èaka še veè.<br> Igra ima vsega skupaj 20 misij, izmed katerih je vsaka denimo doloèen otok ali pa doloèena stavba, ki jo moramo obdelati. Torej je vsaka misija precej dolga, kar skupaj nanese za veè kot 20 ur igranja in to na osnovni težavnostni stopnji (dodajte še vsaj nekaj ur za vsako višjo stopnjo). To je približno enkrat veè, kot nam v zadnjem èasu ponujajo tovrstne igre, kar je seveda vredno pohvale. Osnovni meni v igri je precej zanimivo izdelan, saj ponuja možnost demo ozadja. Je pregleden in preprost za uporabo. Nastavitve kontrol so klasiène in zato ni potrebe po spreminjanju. Nalaganje posameznih stopenj je podobno kot pri igri Half Life, torej se doloèena stopnja naloži enkrat in traja malo dlje, vsako ponovno nalaganje pa traja le par sekund. Tudi med samim igranjem teèe igra gladko in se shranjuje skoraj neopazno le na tako imenovanih "checkpointih". Že smo pri grafiki. To je podroèje, kjer igra dobesedno blesti. Brez dvoma ima Far Cry najnaprednejšo grafiko med vsemi PC igrami. Prav vse izgleda fantastièno. Džungla deluje gosto, napolnjena je z raznimi vrstami dreves, trave grmovja in drugih rastlin. Ne manjkajo živali in nadležni insekti. Pesek na plaži se blešèi v soncu in po njem se nežno premikajo valovi vode. Gladina morja je fotorealistièna in odseva vsako podrobnost. Model osebe je eden najboljših, kar smo jih videli. Vsi liki so polni podrobnosti in animacij. Igra vsebuje tudi realnoèasovno osvetlitev in senèenje. Oboje izdelano do mere, ki je še nismo videli. Ko se sprehajamo po džungli dejansko vidimo sence listov na svojem orožju. Vzdušje v stavbah je zaradi svetlobe izjemno. Pogled nam zmoti nihajoèa luè, ki meèe svetlobo na prostor, ali pa v veèjih sobah na stenah ogromne sence bližajoèih se sovražnikov. Uhajanje plina ali pare povzroèa motno sliko v zraku. Podrobnosti je tako veliko, da jih ne morem vseh našteti, lahko pa reèem, da je igra izdelana tako natanèno in preprièljivo, da se še nikdar nisem tako vživel v samo dogajanje na ekranu. K vživetju ne pripomore samo grafika, temveè tudi igralnost. Ste se kdaj vprašali zakaj ni nikdar nihèe poizkušal kopirati umetne inteligence marincev iz igre Half Life? No osebki v tej igri so podobno pametni, a še dosti bolj. In ne samo pametni, temveè najbližje realnim osebkom do sedaj. Pri plaèancih boste hitro ugotovili, da nimajo èudežnih sposobnosti, saj nikdar ne vedo kje se nahajate, dokler vas dejansko ne vidijo oz. ne slišijo vašega streljanja. Ko ste se izdali, je najbolje zamenjati položaj, saj bodo skušali èimprej priti do vašega zadnjega znanega položaja in vas napasti po možnosti izza hrbta. Tudi èe se boste igrali ostrostrelca in pobijali sovražnike iz oddaljenega stolpa, se bo slej ali prej eden izmed njih neopazno izmuznil vaši puški in se priplazil do vas. Radi uporabljajo tudi kritje in vèasih jih v gosti džungli ne boste opazili, dokler ne bo prepozno. Zvok gotovo igra veliko vlogo, saj lahko vnaprej slišite sovražnike oz. oni vas, v pomoè pa vam bo tudi poseben daljnogled, ki lahko doloèi pozicijo živih sovražnikov v vidnem polju. Èe se le ti skrivajo za betonskim zidom ali kakšno drugo pregrado, jih ne boste opazili niti s to napravo, zato previdnost ni nikoli odveè. Vse skupaj pomeni, da boste v boju potrebovali izjemno taktiko, èe boste hoteli preživeti ta pekel. Še posebej, ker ne boste imeli opravka samo z ljudmi, a to naj ostane skrivnost. Zvok igra posebno vlogo v igri in je prav tako izjemen. Èe si ne lastite kakšne odliène zvoène kartice ali zvoènega sistema, poizkusite s slušalkami, saj bodo moèno pripomogle k vzdušju. V džungli boste poslušali brenèanje insektov in ptice, ki vam bodo letele nad glavo. Od daleè boste slišali prihajajoèi helikopter in skorajda lahko doloèili s katere strani prihaja. S prej omenjenim daljnogledom boste lahko tudi prisluškovali pogovorom sovražnikov. Znotraj stavb vas bo zmotilo grozeèe renèanje sovražnikov, ki jih ne bom izdal. Mimo glave vam bodo tu in tam švigale rakete. Vsako orožje ima avtentièen zvok. Gumijasti èoln brenèi po svoje, motorni po svoje. Prav tako razlièna vozila. Še ena navdušujoèa zadeva so številna orožja in vozila. Na voljo bo veliko realistiènih orožij, a na žalost lahko nosimo pri sebi le štiri in nekaj raznovrstnih granat. Puške se med seboj razlikujejo tako po funkciji, kot tudi po uporabnosti. Nekatere imajo možnost avtomatskega in enojnega streljanja, spet druge imajo poleg metkov tudi granate. Vsaka puška ima tudi razlièen domet, zato ne prièakujte, da boste z navadno brzostrelko lahko ubili nekoga na veliki oddaljenosti. Vsekakor èaka poslastica tiste, ki ste pristaši realistiènega orožja in ne kakšnih laserskih pušk ali èesa podobnega. V igri nam nikoli ne bo dolgèas, saj so na voljo številna vozila. Skorajda vse kar se pelje je možno preizkusiti. Na voljo sta dva razlièna èolna (gumenjak in motorni èoln), dva razlièna terenca (buggy in hummer), veèji terenski tovornjak, jadralni zmaj in celo vilièarja je možno voziti. Vsako od teh vozil (razen tovornjaka) ima ali vgrajeno orožje ali pa lahko med vožnjo streljamo z lastno puško. Èeprav ni veliko manevrskega prostora za doloèena vozila, boste gotovo uživali v divjanju po morju, džungli ali pa zraku. Slike si oglejte v galeriji!
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 2:39:25 GMT -5
Naslov: Battlefield Vietnam
Zvrst: 3D akcijskaRazvijalec: Digital Illusions Založnik: Electronic Arts Izid: 19. marec 2004Za serijo iger Battlefield 1942, ki se je zaèela konec leta 2002, lahko z gotovostjo trdimo, da je ena najbolje prodajanih in igranih serij zadnjem letu. Dokaz za to so lestvice prodajanosti iger, na katerih je bilo igre te serije pogosto moè zaslediti. Izvirna igra je prav solidna in nudi pravo veèigralsko doživetje, razvijalci pa so jo po izidu še izboljšali z dvema dodatkoma, Battlefield 1942: The Road to Rome in Battlefield 1942: Secret Weapons of WWII. Sedaj pa so se Electronic Arts odloèili zapustiti tematiko druge svetovne vojne in se preseliti v naslednjo veèjo vojno, torej Vietnamsko vojno. V grobem lahko prièakujemo nova okolja, orožja, vozila, nasprotnike in odlièno vzdušje; bolj podrobno pa si bomo Battlefield Vietnam ogledali tekom tega opisa. Po prikazu uvodne animacije, ki s pomoèjo odlièno izbrane glasbe zelo dobro predstavi takratne razmere v vojni, se znajdemo v glavnem meniju. Serija Battlefield iger nekako znana po pustih menijih in tudi Battlefield Vietnam ni izjema, saj je glavni meni zelo pust, èe odštejemo posnetke, ki se vrtijo v ozadju. Igra se seveda deli na enoigralski in veèigralski naèin, še preden se lotimo igranja, pa je dobro malo pokukati v nastavitve igre. Èe nas je v Battlefield 1942 pri enoigralskem naèinu èakala nekakšna kampanja, tokrat ne bo tako. Na voljo je le instantna akcija, kjer lahko odigramo partijo z želenim številom nasprotnikov na eni izmed 12 map (vsega skupaj 14 scenarijev, od tega sta dve mapi uporabljeni dvakrat), ki so narejeni po nekaterih najbolj slavnih bitkah v Vietnamski vojni. V enoigralstvu prevladuje naèin prevlade na mapi, ki je vsem dobro znan iz prejšnjih treh iger serije, kjer smo zavzemali kontrolne toèke in sovražniku odvzemali t.i. tickete. Èeprav je bistvo igre veèigralstvo, se osnove lahko dodobra spozna v enoigralskem naèinu, kjer se je moè seznaniti z vsemi mapami, orožji in vozili. Mape so med seboj zelo raznolike in ponujajo razliène stile igranja. Èeprav je glavni cilj posamiène mape zavzeti in braniti èim veè kontrolnih toèk, so se razvijalci vseeno odloèili dodati nekaj svežine v ciljem. Tako boste morali unièevati radijske oddajnike, posebno zanimiva pa je mapa, kjer ameriške sile zaènejo na eni toèki, obkroženi s sovražnimi silami. Poudarek pa ni samo na pehotnem bojevanju, saj zelo pomembno vlogo igrajo tudi kopenska in zraèna vozila. Med bojevanjem se je moè prevažati s jeepi, tanki, oklepniki in razliènimi èolni; zraène enote pa zastopajo helikopterji Huey (ki so zasloveli prav v Vietnamski vojni), Cobra ter letala F-4 Phantom (z napalmi), A-7 Corsair in komunistièna MIG-17 in MIG-21. Te enote so skoraj vedno dostopne in bodo pogosto polnile nebo ter podpirale zaveznike na kopnem. Nabor orožja je primeren dogajalnem èasu vojne. Na ameriški strani boste lahko uporabljali orožja, kot so slavna M-16, CAR-15, M-4, M-21, M-60 in podobne; vietnamska vojna pa bo uporabljala "komunistièna" orožja, kot so vsem dobro poznani AK-47, M-91/30, RPG-2 in ostrostrelska puška SVD Dragunov. Vojaki obeh strani lahko posežejo tudi po granatah in minah, v skrajni sili pa tudi pištolah in nožu. Oborožitev igralca je odvisna od izbire tipa vojaka. Obe strani imate štiri tipe vojakov in sicer pehotnega vojaka, inženirja, protitankovskega vojaka in ostrostrelca; vašo vlogo pa lahko tekom boja spreminjate po želji oz. potrebi. Glede na to, da se na bojišèu lahko znajde tudi do trideset vojakov na eni strani, je najbrž pametno pogosto menjati vlogo in enkrat kot ostrostrelec kriti vaše zaveznike, drugiè pa kot protitankovski vojak odpraviti nadležne sovražnikove tanke ali helikopterje. Glede na to, da boste v enoigralstvu trenirali z raèunalniško vodenimi nasprotniki in zavezniki, vas najbrž zanima kako se obnesejo pri igranju. Hja, žal moram reèi da je njihova pamet zvesta tradiciji serije in je zato veèino èasa porazna. To seveda ne pomeni, da po mapah blodijo kot zmedene kokoši, saj imajo tudi svetle trenutke. Pravzaprav bi z gotovostjo trdil, da so za razliko od mene veliko bolj spretni pri vodenju letala ali helikopterja. Zelo redko boste prièa strmoglavljenju zaradi pilotove napake, medtem ko se tankov in oklepnikov, ki kar rinejo in rinejo v neko trmasto drevo, enostavno ne boste mogli nagledati. Prav tako boste lahko pritekli v sovražno postojanko, kjer vas kateri od nasprotnikov preprosto ne bo mogel zadeti, pa èetudi boste oddaljeni le kak meter od njega. Ob svetlih trenutkih pa vas bo nekdo lotil s helikopterjem in vas pridno zasul z raketami ali celo kakšno bombo, èe se mu bo le dalo. Veèigralski naèin je tisti naèin, v katerem bodo ljubitelji igranja z živimi nasprotniki doživeli še veè, kot jim nudi enoigralstvo. Na igrinih dvanajstih mapah se bo lahko naenkrat pomerilo tudi do 64 igralcev s celega sveta, na voljo pa bo še par drugaènih naèinov igranja. Poleg naèina "conquest", so tu še kooperativni naèin (kjer lahko igrajo živi nasprotniki in raèunalniško vodeni skupaj), naèin "evolution" in igra po meri, kjer je moè toèno doloèiti, katera vozila, orožja in tipi vojakov bodo na voljo v igri. Naèin Evolution obsega dve mapi, kjer se toèke prenesejo iz ene mape na drugo. Mrežna koda je stabilna, zato pri igranju naj ne bi bilo težav, èe si lastite spodobno povezavo in dovolj moèan sistem. Za pregled strežnikov je vgrajen GameSpy brskalnik, proti goljufanju pa uspešno skrbi zašèita PunkBuster (ki jo lahko po želji tudi izklopite) Grafièno je igra doživela viden napredek glede na svoje predhodnice. Modeli vojakov, vozil in orožja so lepše predstavljeni, enako velja za ogromna okolja, ki jih pogosto krasijo drevesa, grmovja in trava. Ljubitelji eksplozij boste gotovo uživali ob efektih napalm bomb, ki znajo na trenutke pošteno izmuèiti grafiène kartice. Zvoèna plat ali bolje reèeno izbor glasbe je naravnost odlièen in zares prièara tisto pravo vietnamsko vzdušje. K vsemu temu pripomorejo še zvoèni efekti, èez katere se tudi ni za pritoževati. Minimalne zahteve za igranje Battlefield Vietnam so 1Ghz Athlon ali enakovreden procesor, 384MB RAM, 1,5 GB prostora na trdem disku in 3D grafièna kartica s 64MB pomnilnika. Za tekoèe igranje na najvišjih nastavitvah si je priporoèljivo lastiti sistem z 1,6Ghz Athlon ali Pentium procesorjem, 1GB RAM, 1,5 GB prostora na trdem disku in 3D grafièno kartico z vsaj 128MB pomnilnika. Igra pride na treh CDjih, zapakiranih v lièni slovenski embalaži, v kateri najdete tudi navodila v našem jeziku. Battlefield Vietnam je v celoti gledano še ena izmed uspešnic v tej seriji veèigralskih oz. arenskih akcijskih streljaèin. Igra zajame vso akcijo iz predhodnic in jo še malce izboljša ter vse skupaj preseli globoko v vietnamsko džunglo. Skupaj z novim okoljem prinese tudi nova orožja, enote in dolge urice veèigralske zabave, èeprav pri igralnosti ne boste našli veèjih ali revolucionarnih inovacij. Èe ste velik ljubitelj serije Battlefield in si lastite vse tri igre te serije, ali pa ste jih sluèajno spregledali in si vseeno želite dobre veèigralske akcije, boste z Battlefield Vietnam gotovo zadovoljni. Ker pa je bistvo igre veèigralstvo, se boste tisti bolj enoigralsko nagnjeni kmalu navelièali igranja z raèunalniškimi nasprotniki, zato bi vam odsvetoval nakup, èe ne mislite igrati predvsem v veèigralskem naèinu.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 3:50:11 GMT -5
Naslov: Hidden and Dangerous 2Zvrst: strelska komandovšèinaRazvijalec: Illusion SoftworksZaložnik: Take TwoIzid: 24. oktober 2003Pa smo spet tu - tu, kjer smo nekoè že bili. Kjer so nam na frontah umirali dedje in pradedje. V èasu, ko je vladala groza, boleèina, strah ter, nasprotje temu, poslanstvo, predanost in borba. Ah, ne skrbite, že drugiè nas bodo reševali profesionalni vojaki iz legendarnega SAS-a. S popolno postavo štirih mož, ki bodo rešili milijone žrtev na najbolj spektakularne naèine. Kdo ve, morda nam bodo zaradi takšnih iger vojne postale celo zabavne … HD2 je ostal zvest svojemu predhodniku glede naèina igranja v dveh osebah (tretji in prvi), previdnih potez ter premetenega taktiziranja. Vse to sedaj še izboljšano in nadgrajeno dobimo v lepi škatli z napisom Hidden & Dangerous 2 in kjer je dodan podpis èeškega porekla, Illusion Softworks. V igro nas vpelje navdušujoè zaèetni filmèek, pri katerih so Illusion Softworks res pravi mojstri. Intro oz. v nadaljevanju celotna igra, spominja nekoliko na boje med Partizani ter Nacisti, saj so bili ti ves èas v številni premoèi, kot v tej igri. Še en razlog veè, da se popolnoma vživite v vlogo profesionalca, ki s svojo ekipo premaguje na tisoèe zabitih in nerazvitih Nemcev. Dovolj torej o osebnih zamerah, preidimo na igro samo. Po uvodni sekvenci smo že polni adrenalina in željni borbe, kar še dodatno popestrijo izvirni in ne preveè zmedeno izdelani meniji. V glavnem meniju je pregledno zapisan trenutni èas in datum (resnièni datum, ne tisti leta 1942), trenutni ustvarjeni profil oz. igralec ter zadnja shranjena igra oz. kampanja katero preigravate. Preden boste sploh lahko zaèeli z igranjem boste morali ustvariti nov profil, pri katerem si tudi sami doloèite težavnost. Izbirate lahko med štirimi razliènimi težavnostnimi stopnjami. Na najlažji stopnji je celotna igra kot sprehod, na ostalih treh težavnostih pa bo potrebno vložiti že nekoliko veè truda, saj je igra ostala zvesta taktiziranju in ne nepremišljenemu vdoru v slogu: »Na juriš s šunko na rami!« . Ko opravite s tem, kar vam naj ne bi vzelo preveè èasa, se lahko podate na potovanje po kampanjskem naèinu igranja. Najprej boste imeli na izbiro vrsto vdanih vojakov, ki èakajo na priložnost, da bodo lahko služili tajni enoti SAS (Special Air Service). Vsak vojak ima svoje ime, naziv, sposobnosti in navsezadnje tudi biografijo. Malenkosti na katere so pri Illusion pozorni in ki še dodatno pripomorejo k vzdušju. Izberete lahko najveè do štiri može, med katerimi se vsak spozna najbolje na svoje podroèje. Npr., nekdo je bolj vešè v streljanju kot drug, a je drugi zmožen nositi veèjo kolièino opreme. Tako lahko pretehtate kombinacije, ki bi vam kar najbolje služile. Razvijalci kot kaže niso pozabili na niè, še na najmanjšo malenkost ne. Namreè po vsaki dokonèani operaciji, ki je razdeljena na veè misij, si lahko ogledate, kje je doloèen vojak napredoval. Tako bo nekdo, ki je prej zaostajal po natanènosti streljanja, lahko poèasi presegal ostale. Èe se kdo še posebej izkaže, dobi medaljo in si tako polni ter krasi svojo uniformo z raznimi èastnimi našitki. Z vsako uspešno izvedeno operacijo pa vojaki, ki so svoj pogum še posebej dokazali, napredujejo po èinu. Toliko o vojakih, napredovanjih in nakladanju. Ko si izberete vse štiri može, se podate v tako imenovani Boot Camp. Ta nam je vsem že poznan, še posebej, èe smo igrali dodatek za Half-Life, Opposing Force. Ja kaj ste pa vendar mislili? Da vas bodo spustili razstreljevati tank z bazuko brez kakršnegakoli treninga? Lepo vas prosim, no … Tukaj vas èaka nekaj obièajnih vaj in morda kakšna manj prièakovana. Ne mislim vam kvariti igralne izkušnje s tem, da vam bom govoril kaj spada v trening, zato bom kar preskoèil na konec. Edina stvar, ki jo je še vredno omeniti je shranjevanje. Namreè, le-tega med treningom ni, tako da se splaèa biti dodatno previden. To pa zato, ker boste na podlagi opravljenih preizkušenj na koncu tudi predlagani za doloèeno podroèje, ki vam po »njihovem« mnenju najbolj leži. S temi zadnjimi informacijami pa se od Boot Campa poslovite in napoèi èas za pravo bitko. Pošljejo vas na obmoèje Norveške, da rešite pilota, ki so ga vulgarni švabi sestrelili, medtem ko je paè kruziral po zmrzujoèem delu terena. Kakopak se porodi sum, da imajo rjavosrajèniki za bregom oz. ledeno plošèo nekaj tajnega, saj drugaèe ne bi sestrelili vsakega letala, ki leti mimo … Da pa bi bile operacije bolj raznolike, pride do nenadnih zapletov, npr. ko eden od Nemcev s pomembnimi podatki zbeži. Tako se cilji nalog lahko tudi sproti spreminjajo, kar naredi vse skupaj nekoliko bolj pestro. Pred vsako operacijo vam bo general do potankosti obrazložil situacijo, vse zadane objekte oz. cilje pa elegantno oznaèil na mapi, ki jo imate navidezno pred seboj. Po teh pomembnih napotkih se odpravite na izbiro opreme, ki jo boste potrebovali. Priporoèam, da izbiro prepustite raèunalniku, ki toèno ve, kaj vse boste zagotovo potrebovali na nalogi. Èe pa se bo kdo izmed vas odloèil za samostojno izbiro orožja in ostale opreme, pa priporoèam, da pred zaèetkom prve operacije vzamete s seboj kamero. Ta je namreè v drugi misiji eden poglavitnih predmetov, opremo pa si seveda lahko izbirate samo pred zaèetkom operacije, v domaèem štabu. Kot sem prej že omenil, je vsaka operacija razdeljena na misije. Zato ne boste kar tako preneseni na naslednjo lokacijo, ampak boste sami morali priti iz beznice mrtvih nacijev, ki so sad vaših metkov. Vse misije se tako rekoè elegantno navezujejo in èe boste prvo misijo konèali pred vhodom v skrivni podzemni kompleks, boste od tam tudi nadaljevali. Prav tako je po zakljuèku operacije, kjer se ne samo zavrti filmèek, pri katerem si ogledate, kako lepo odletite z letalom ali odpeljete z ladjo, ne da bi ju pravzaprav našli. Najprej si priskrbite prevoz, potem pa lahko zakljuèite vso štorijo. Èe bo med potekom igre ubit èlan vaše ekipe, boste celotno operacijo nadaljevali s tremi vojaki. Šele pred zaèetkom naslednje operacije boste lahko oz. morali izbrati novega èlana SAS-a. S premišljenim shranjevanjem se lahko temu seveda izognete. Premišljenim zato, ker so se Mehkoroki Ustvarjalci Iluzij paè odloèili, da lahko med celotno (!) kampanjo shranimo položaj le enkrat. Podobno, kot nas je to živciralo že pri Hitmanu, le da sedaj lahko shranjujemo znova in znova, na kateremkoli mestu. Ampak je tu seveda zanka. Vsakiè, ko shranite, avtomatsko izbrišete prejšnji shranjeni položaj, kar pa je nekoliko težavno. Npr., èa shranite ravno v trenutku, ko napadejo enega izmed vaših mož … Situacija je nerešljiva. Med misijami si boste lahko pot krajšali s prevoznimi sredstvi, kamor spadajo razliène vrste tovornjakov, džipov, trosedežnih motorjev ipd. Edino kar lahko pogrešamo je, da se ne moremo usesti za »volan« tanka ali za krmilo letala. Izredno zabavno pri avtomobilih oz. tovornjakih je, da lahko medtem, ko vi vozite, ostali èlani posadke pometajo z sovragi. Ta možnost je bila najverjetneje posebej mišljena za veèigralski naèin in moram priznati, da je navdušenje, ko v tovornjaku stojite in s težavo pobijate ostale igralce, ker je teren »rukajoè«, na vrhuncu. Ko smo ravno pri terenu, igro HD2 krasi isti, LS3D pogon, katerega smo odprtih ust in s kapljajoèo slino obèudovali že pri Mafii. Še posebej pride do izraza, ko obèudujete »lepote« Sahare, ko pogledate skozi daljnogled in vidite lepše bregove peska kot v resnici … Nepopisen krohot nastane, ko z ostrostrelko švabu odstrelite njegovo èelado, on pa z bedastim izrazom gleda levo in desno, da bi mu najraje zavil vrat. Ko pa se glasen smeh poleže, lahko z najveèjim užitkom poženete kroglo skozi desno oko grdega naci pristaša. Ponavadi so za to najbolj primerne Karabiner, Springfield ali Endfield ostrostrelke, s katerimi je bistveno lažje zadeti tarèo, tudi na veliko daljše razdalje. In tako smo vendarle prišli do poglavitne toèke igre, orožja. Orožja so razdeljena v razrede oz. tipe. V igri najdemo pištole, ostrostrelske puške, in težje mašinerije, kot so MP40, Sten Gun, Thompson in še mnogo drugih. Seveda ne smemo izpustiti raketometalcev in raznih vrst granat. Upoštevati moramo, da so to samo razredi, v katerih pa ima vsaka država svoje orožje. Npr. v tipu ostrostrelskih pušk imajo švabi Karabiner, model 98K, medtem ko imajo Angleži Lee-Enfield, model MKIII. Potem so tu še Poševnookci, Sovjeti ter nepremagljivi Amerièani. Moram povedati dejstvo, da so vsa orožja resnièna, po obliki, imenu in popolni statistiki (doseg, leto izdelave, kaliber, teža, model …), ki jo najdete na uradni strani. Z odliènim grafiènim srèkom se popolnoma ujema sprošèujoèa glasba, ki so jo posneli na Èeškem, in sicer v Studio Orchestra BRNO, spisal pa jo je Michal Szlavik.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 4:00:25 GMT -5
Naslov: Crazy Taxi 3: High Roller
Zvrst: dirkalna arkadaRazvijalec: Strangelite Založnik: Empire Interactive Izid: 9. januar 2004Zgodba serije Crazy Taxi se je zaèela v prvih mesecih leta 2000, ko je na konzolo Sega Dreamcast prišel prvi Crazy Taxi. Šlo je za solidno zadevo, ki se je nato dve leti kasneje preselila tudi na PC, kjer ni ravno zaslovela. Drugega dela serije na PCjih po neuspehu predhodnice nismo doèakali, saj je zopet izšla za konzolo Dreamcast. Januarja 2004 pa je bil izdan tretji del serije, Crazy Taxi 3: High Roller imenovan, s katerim sta razvijalec Strangelite in založnik Empire ponovno poskusila navdušiti igralce PC iger. Pa poglejmo, èe jim je tokrat uspelo. Glavni meni takoj razkrije vse možnosti igranja, ki jih bomo v igri imeli na voljo. Teh sploh ni veliko, saj imamo na voljo le tri lokacije in naèin "Crazy X", ki je pravzaprav še najbolj zabaven v celi igri. Lokacije West Coast, Glitter Oasis in Small Apple so med seboj sicer raznolike, povsem nova v seriji pa je Glitter Oasis, ki se odvija ponoèi in s svojimi luèkami nekako spominja na Las Vegas. Igrati je možno po normalnih pravilih, delate pa lahko tudi za 3, 5 ali 10 minut. Skupno je v igri dvanajst (norih) voznikov, vsak s svojim norim taksijem. Taksiji se med seboj razlikujejo le v izgledu, enako velja tudi za voznike in voznice, pri katerih so pripisani še podatki starosti, telesne teže, višine ipd. Ti podatki sicer nimajo veze pri igranju - razvijalci so verjetno le hoteli napolniti meni za izbiro vozila, ali pa še sami ne vedo, èemu so to pripisali In kako se igra to èudo? Hja, pravzaprav èisto enostavno. Ko se igra naloži, speljete do najbližje stranke in jo na hitro poberete. Na zaslonu se vam prikaže lokacija, kamor je stranka namenjena, vi jo pa morate pripeljati do cilja v doloèenem èasu. Da vse ne bi bilo tako nezanimivo, lahko med vožnjo preskakujete avtomobile in poskušate èim bolj atraktivno voziti. To vaše stranke zabava, vam pa prinese nekaj dodatnih cekinèkov. Stranke so oznaèene z razliènimi barvami, ki kažejo težavnost prevoza; obstaja pa tudi možnost prevoza skupine ljudi - vsakega na svojo lokacijo. Poškodb na vozilih ni, prav tako je nemogoèe povoziti pešca oz. stranko. Sploh ne izgubljajte èasa s poskušanjem. In to je vsa umetnost opravljanja "misij". Pobiranje strank, skakanje in vožnja slaloma med avtomobili, dokler se èas igre (ne èas za posamièno stranko) ne izteèe. Nato vam igra prikaže zaslužen denar, število strank in vas oceni, kot da bi bili ameriški šolar. Niè kaj zanimivega, torej. Tu je pa na sreèo še naèin Crazy X, ki je pravzaprav edina skoraj zanimiva stvar v igri. Gre za naèin, kjer je potrebno opravljati izvirne in vèasih tudi nore izzive. Teh izzivov je skupno 25, od vas pa zahtevajo unièevanje NLPjev, podiranje kegljev s taksijem, skakanje ter odvijanje baseball žoge, unièevanje disko krogle, vožnjo na robu kanjona in podobno noro poèetje. Èe se uspešni, se vam postopamo odpirajo novi izzivi, ki so še bolj nori in tudi zahtevni. To je edini naèin igranja, ki vkljuèuje vsaj nekaj domišljije ter igralnosti doda nekaj globine. Crazy X bi tako znal igralca zabavati pol urice, mogoèe pa kar eno celo uro. Seveda je vse odvisno od tega, koliko ponovitev enega bedastega izziva lahko vaši živci prenesejo. Igralnost je torej komaj da povpreèna, veèigralskega naèina seveda ni (tako je najbrž še najbolje). Kaj pa grafika in zvok? Glede na to, da so razvijalci igro predelali za PC, od grafike in zvoka ne moremo dosti prièakovati. Grafika je povpreèna, na trenutke prav grda. Posebnih efektov je manj kot prstov na eni roki, zvok pa je bolj kot ne pretvorjen in predelan iz prvega dela serije. Zvoènih efektov je že tako ali tako malo, povrh vsega pa se še preveè ponavljajo in so vèasih lahko prav nadležni. A slaba kvaliteta grafike in zvoka imata tudi dobro lastnost, saj omogoèi nizke strojne zahteve in naredi igro dostopno tudi tistim igralcem, ki si ne lastijo novejšega sistema in niso vsakdanji igralci iger. Prav ti igralci so verjetno tisti, ki bi tej igri celo namenili kako urico svojega èasa, èe na televiziji ne bi bilo niè pametnega za krajšanje èasa. Crazy Taxi 3: High Roller je torej še ena izmed tistih iger, za katere bi bilo veliko bolje, èe s konzole sploh ne bi prišle na PC. Dejstvo, da vizualna podoba igre in pusta igralnost komaj lovita povpreèno raven, je še nekako sprejemljiva. Naravnost grozno pa je dejstvo, da se cene za tole packarijo gibljejo okoli desetih tisoèakov, èe ne kar blizu enajst tisoèakov! Žal ne gre za pomoto, niti ni ena nièla preveè pri ceni (èeprav bi bila taka cena verjetno skoraj da primerna). To igro raje spreglejte, saj za tak denar dobite ali pa boste dobili marsikatero od iger, ki ponujajo veliko veè zabave in so gotovo vredne skoraj vsakega, èe ne kar vsakega tolarja, ki ga bosta odšteli za nakup.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 4:11:11 GMT -5
Naslov: Vietcong Fist Alpha Zvrst: 3D streljaèinaRazvijalec: Pterodon Založnik: Take 2 Games Izid: 31. januar 2004Aprila lansko leto smo se ljubitelji vojaških streljaèin lahko prviè sreèali z igro Vietcong, ki je s svojim lepim izgledom, napeto zgodbo in zelo dobro igralnostjo zasvojila kar nekaj ljubiteljev tovrstnega žanra. Tokrat imamo pred seboj prvi dodatek imenovan Vietcong: Fist Alpha, ki na prvi pogled sicer ne prinaša veliko novosti, a jih je ravno toliko, da bodo nekatere zopet zasrbeli prsti in se bodo z veseljem podali nazaj v džunglo. Pa poglejmo kaj se skriva v njem in kako dober je. Tokratna zgodba se odvija pred dogodki, katerih smo bili deležni v prvotni igri. Znajdemo se v vlogi narednika Warrena Douglasa, ki bo s svojim pristnim južnjaškim naglasom poveljeval praktièno isti skupinici elitnih vojakov, ki jih vsi že dobro poznamo. Ker smo bojevanja v neprehodnem zelenju že dobro vajeni, nam igra takoj zada prvo nalogo in že smo na poti k reševanju izgubljenega pilota. Tudi tokrat bomo uživali v velikem izboru orožja, ki je tokrat še dopolnjen. Omeniti velja predvsem novo puško M14, ki ji lahko nataknemo tudi optiko, pa pristnega Scorpiona in izredno priljubljeno Stenko, ki nam bo prišla prav v misijah, kjer Èarliji ne smejo zaznati naše prisotnosti. Enoigralskih misij je v primerjavi z originalom bore malo. Vsega skupaj za kakšen dan garanja, na višjih stopnjah pa morda kak dan veè. Tokrat bomo prièa gradnji baze Nui Pek, sklepanju zavezništva z domorodci, na koncu pa nam igra pripravi èisto pravo "stealth" misijo, ki pa žal ni preveè posreèena. Rovi so nam tokrat prihranjeni. Parkrat se bomo le spustili pod zemljo a za kratek èas in tekanja v krogu tokrat ne bo. Naèin igranja je ostal isti. Torej poveljevanje èlanom skupine s preljubim vodièem na èelu, ki bi ga vèasih z veseljem brcnili v zadnjico, naj se malo podviza. Še vedno je tu obèasen problem, ko se soborci prerivajo namesto da bi šli mimo. A to ni niè v primerjavi z neposlušnostjo, ki jo izkazujejo in zna biti kritièna sploh v misijah, kjer je potrebno napredovati tiho in neopazno. Vèasih se vam bo zgodilo, da boste dali ukaz "stoj", oni pa bodo jurišali na sovražnika in posledica bo seveda "quick load" in ponoven poskus. Na drugi strani so Èarliji še vedno precej premeteni in se izkažejo za zelo spodobne nasprotnike, razen v zadnji misiji, kjer vèasih ne zaznajo smrti prijatelja, ki sedi zraven njih. Bolj spretni so v opazovanju, saj nas kljub plazenju med listi kaj hitro opazijo in sprožijo alarm. Naèin igranja je ostal isti. Torej poveljevanje èlanom skupine s preljubim vodièem na èelu, ki bi ga vèasih z veseljem brcnili v zadnjico, naj se malo podviza. Še vedno je tu obèasen problem, ko se soborci prerivajo namesto da bi šli mimo. A to ni niè v primerjavi z neposlušnostjo, ki jo izkazujejo in zna biti kritièna sploh v misijah, kjer je potrebno napredovati tiho in neopazno. Vèasih se vam bo zgodilo, da boste dali ukaz "stoj", oni pa bodo jurišali na sovražnika in posledica bo seveda "quick load" in ponoven poskus. Na drugi strani so Èarliji še vedno precej premeteni in se izkažejo za zelo spodobne nasprotnike, razen v zadnji misiji, kjer vèasih ne zaznajo smrti prijatelja, ki sedi zraven njih. Bolj spretni so v opazovanju, saj nas kljub plazenju med listi kaj hitro opazijo in sprožijo alarm. Naèin igranja je ostal isti. Torej poveljevanje èlanom skupine s preljubim vodièem na èelu, ki bi ga vèasih z veseljem brcnili v zadnjico, naj se malo podviza. Še vedno je tu obèasen problem, ko se soborci prerivajo namesto da bi šli mimo. A to ni niè v primerjavi z neposlušnostjo, ki jo izkazujejo in zna biti kritièna sploh v misijah, kjer je potrebno napredovati tiho in neopazno. Vèasih se vam bo zgodilo, da boste dali ukaz "stoj", oni pa bodo jurišali na sovražnika in posledica bo seveda "quick load" in ponoven poskus. Na drugi strani so Èarliji še vedno precej premeteni in se izkažejo za zelo spodobne nasprotnike, razen v zadnji misiji, kjer vèasih ne zaznajo smrti prijatelja, ki sedi zraven njih. Bolj spretni so v opazovanju, saj nas kljub plazenju med listi kaj hitro opazijo in sprožijo alarm. Naèin igranja je ostal isti. Torej poveljevanje èlanom skupine s preljubim vodièem na èelu, ki bi ga vèasih z veseljem brcnili v zadnjico, naj se malo podviza. Še vedno je tu obèasen problem, ko se soborci prerivajo namesto da bi šli mimo. A to ni niè v primerjavi z neposlušnostjo, ki jo izkazujejo in zna biti kritièna sploh v misijah, kjer je potrebno napredovati tiho in neopazno. Vèasih se vam bo zgodilo, da boste dali ukaz "stoj", oni pa bodo jurišali na sovražnika in posledica bo seveda "quick load" in ponoven poskus. Na drugi strani so Èarliji še vedno precej premeteni in se izkažejo za zelo spodobne nasprotnike, razen v zadnji misiji, kjer vèasih ne zaznajo smrti prijatelja, ki sedi zraven njih. Bolj spretni so v opazovanju, saj nas kljub plazenju med listi kaj hitro opazijo in sprožijo alarm. Kljub vsemu zgoraj, je igralnost ostala odlièna. Še vedno lahko obèudujemo gibanje vojakov, ki lahko stojijo, kleèijo ali pa se plazijo. Elegantno preskakujemo hlode, ki ležijo po tleh ali pa se za kakšnega skrijemo in iz kritja merimo s puško. In ko smo že pri tem ne moremo mimo dejstva, da verjetno v nobeni drugi streljaèini ne držimo orožja tako realistièno, kot tu. Lahko namreè streljamo s puško ob boku ali pa jo postavimo k rami, za natanèno merjenje. Prav tako med plazenjem ne moremo streljati, razen èe se ustavimo in namerimo. Super! Grafièni pogon je ostal nespremenjen pa vendarle se zdi, da igra ne teèe veè tako hitro kot predhodnica, na maksimalnih nastavitvah. Na prvi pogled igra izgleda enaka, a ko se zaènemo spušèati v podrobnosti opazimo, da je marsikatera stvar popravljena. Tako recimo nos našemu poveljniku ne bo veè stal èudno postrani in tudi premikanje ustnic se zdi realnejše. Pri zvoku ne gre zgubljati besed, saj je ostal nespremenjen a še vedno zadovoljiv. Fist Alpha je torej veè ali manj klasièen dodatek, ki smo jih v preteklih letih že tako vajeni. Pa vendarle nekaj veselja za tiste vojne veterane, ki se starega dobrega Vietconga še vedno niste navelièali oz. nekaj dodatnih misij za vse ljubitelje prvoosebnih streljaèin z vojno tematiko. Za tiste pa, ki igre še nikdar niste preigrali, je morda sedaj pravi èas, kajti imate posebno priložnost dobiti original in dodatek skupaj v paketu imenovanem Vietcong: Purple haze. Seveda za ugodno ceno. Torej, k orožju.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 7:54:55 GMT -5
Naslov: Halo: Combat Evolved Zvrst: 3D streljaèinaRazvijalec: Gearbox Software Založnik: Microsoft Game Studios Izid: Gearbox Software Èe prièakujete, da bom primerjal PC verzijo igre s tisto na Xbox se motite, saj slednje nisem uspel preizkusiti iz preprostega razloga, ker me konzole (zaenkrat) ne navdušujejo pretirano. Pri Halo bi verjetno naredil izjemo, saj je veè kot oèitno, da gre za pravo mojstrovino, ki nedvomno zasluži vašo pozornost, v obliki nakupa igre seveda. Pravzaprav so pri Bungie hoteli Halo najprej izdati za PC, vendar pa je Microsoft oèitno zavery *friendly* personil izreden potencial igre ter jih uspel preprièati (beri kupiti), da so izdali najprej konzolsko verzijo in tako na najboljši možen naèin pomagali pri rojstvu Xboxa. Veè kot dvoletno èakanje na PC izdajo je bila tako bolj kot ne komercialna poteza, saj so mnogi obupali nad èakanjem in kupili konzolo, da so lahko zaužili sadež, ki nosi skrivnostno ime - Halo: Combat Evolved. Kaj torej dela igro tako zelo zanimivo. Najprej je tu sama zgodba, ki se je ne bi sramovali niti najveèji pisci znanstvenofantastiènega žanra. Vse skupaj se dogaja v letu 2552, ko je planet Zemlja že davno premajhen za celotno èloveštvo, zato so si bili ljudje prisiljeni poiskati zavetje globoko v vesolju. Ena izmed takšnih kolonij, Harvest po imenu, izgubi stik z matiènim planetom, saj jo zasedejo zunajzemeljska bitja (Convenant), ki grozijo èloveštvu z unièenjem. V odgovor na napad Zemljani ustvarijo projekt z imenom SPARTAN II, s katerim ustvarijo neke vrste cyborg super bojevnike, ki naj bi zaustavili prodirajoèe sile Convenanta. Znajdete se v vlogi vodje projekta Spartan II in usoda èloveštva je v vaših rokah. Tipièna zgodba boste dejali. Vendar pa je tu potrebno omeniti še HALO - planetoid v obliki prstana, ki je veliko veè kot zgolj èudovit objekt sredi temaènega vesolja. Je namreè tudi orožje nepredstavljivih moèi, podobno kot prstan v epski trilogiji Lord Of The Rings. Kdor si ga lasti ima skorajda neomejeno moè nad vsem živim in neživim v tem stvarstvu. Trenutno je v lasti sovražnika, ki je tik pred tem da dojame vse skrivnosti in možnosti, ki jih nudi ta impresivna stvaritev in na vas je, da jim to prepreèite, pri èemer na zaèetku niti sami ne veste natanèno s èim imate pravzaprav opravka. Zgodba se zaène na vesoljskem plovilu, ki ga napadejo sovražniki ter poškodujejo do te mere, da je praktièno tik pred unièenjem. Tu vstopite v igro vi, z nalogo, da se kot poveljnik super vojakov skupaj z njimi rešite z ladje ter zasilno pristanete na planetoidu Halo. S seboj imate tudi zvesto pomoènico Cortano, ki je pravzaprav hologram, èe jo aktivirate, sicer pa je varno spravljena na neke vrste èipu, ki ga prenašate s sabo in s katerim ste ves èas v neposredni zvezi. V praksi to pomeni, da vojaški del pokrivate vi, medtem ko Cortana predstavlja možgane celotne operacije in vam nenehno posreduje številne informacije, brez katerih bi težko dojeli, kaj pravzaprav poènete in kam vse skupaj pelje. Impresivno ni kaj. Ko zasilno pristanete na Halo, je vaša naloga, da poskušate odkriti preostale preživele vojake, s poveljnikom strmoglavljene ladje na èelu. Cilj je zbrati kar se da številèno ekipo in organizirati upor proti vztrajnemu sovražniku, ki si lasti Halo in je zato v veliki psihološki in vojaški prednosti. Tekom misij zaènete z raziskovanjem samega jedra postopoma dojemati, kaj Halo pravzaprav je in tako vam na koncu ne preostane drugega, kot da ta sicer èudoviti planetoid za vedno izbrišete iz vesoljske prostornine. Igra je sestavljena iz veè misij, ki so razdeljene na posamezne kontrolne toèke, na katerih se igra samostojno shranjuje, tako da lastno shranjevanje ni potrebno, kar daje izredno tekoè obèutek igranja. Èe sluèajno, oziroma bolje reèeno, ko umrete, se vam avtomatsko (in to zelo hitro) zažene zadnja shranjena toèka in že lahko nadaljujete z igro. Pri samem bojevanju lahko naenkrat koristite "zgolj" dva orožja ter dve vrsti roènih granat (najveè 2x4 granate). Mnogim se bo to zdelo malo, vendar pa ravno to daje igri poseben èar. Od vas namreè zahteva, da prilagodite svojo taktiko, tako da se nenehno odloèate katera dva orožja boste nosili s seboj, pri èemer vsako pokriva doloèeno podroèje. Lahko bi rekli, da je od tipa sovražnika, samega prostora, oddaljenosti in še marsièesa odvisno, kaj boste uporabili. Vsega skupaj vam je sicer na voljo deset vrst orožij, ki jih veèinoma poberete od sovražnika. Ta (sovražnik namreè) se pojavlja v razliènih oblikah in ker vam ne želim pokvariti preseneèenja naj povem le, da so posamezna bitja zelo posreèena in nadvse inteligentna. Tako se vam skrivajo za naravne objekte, uporabljajo šèite, klièejo okrepitve in celo zbežijo, ko jim ubijete najmoènejšega predstavnika. Seveda vas nekaj metrov naprej zopet prièakajo v okrepljeni zasedbi. Zelo zanimivo jih je celo poslušati, ko se s klici sporazumevajo (zaèuda govorijo angleško) in izražajo svoje ogorèenje, grozo nad nemoèjo ali pa navdušenje, ko vas napolnijo s svincem, laserjem, eksplozivom in ostalimi "dobrotami". Enako velja za vašo ekipo, kjer vojaki sodelujejo drug z drugim, se jezijo, ko ubijete njihovo trofejo ("hey, you stole my kill") ali pa celo zaènejo streljati na vas, ko si privošèite nekaj hudo zgrešenih strelov v lastne vojake. Ko sedete za krmilo dodobra oboroženega terenca ali pa tanka se vam pridružijo pri vožnji, prevzamejo orožja in celo vriskajo od navdušenja, ko na kakšni naravni vzpetinici nežno poletite in pristanete na zelo uèinkovitem vzmetenju. Samo gibanje, tako vas, vaših sobojevnikov, samih vozil, leteèih strojev in sovražnikov je izredno realistièno. Konèno ima èlovek obèutek, da imajo objekti dejansko težo, kar se še posebej nazorno pokaže ob spektakularnih eksplozijah, ko sovražnike odnese na vse strani ali pa ko neprièakovan zadetek nenadoma prevrne vašega terenca. Same kontrole gibanja in bojevanja so prav tako zelo uèinkovite, pod pogojem, da vas uporaba miške pri samem merjenju ter spreminjanju smeri gibanja in pogleda ne moti. Osebno mi takšen naèin zelo odgovarja, saj omogoèa hitro in natanèno odzivnost. Morda boste imeli nekaj težav zgolj z vožnjo terenca in ostalih "premiènikov", ki jih prav tako usmerjate z miško, medtem ko plin in zavoro dodajate na tipkovnici. Ko se enkrat navadite tudi na to, boste zares zaèeli uživati, saj vam miška omogoèa, da med vožnjo ob soèasnem usmerjanju vozila tudi spreminjate pogled, kar je zelo pomembno za dobro preglednost nad terenom. Ko smo ravno pri terenu, naj omenim, da so misije kar se tièe prostorske raznolikosti v prvi polovici igre zelo variabilne in nepopisno privlaène. Èlovek dobi zelo pristen obèutek, da se nahaja v zunajzemeljskem avditoriju prežetim s skrivnostnimi in na trenutke spektakularnimi razgledi. Predstavljajte si planet v obliki prstana, pri èemer, se "naseljeni" del nahaja na notranji strani, kar pomeni, da lahko kjer koli na planetu vidite celoten planet, kar deluje izredno impresivno in je zagotovo eden najlepših prizorov v zgodovini znanstvenofantastiènih iger nasploh (glej slike). No, v drugi polovici igre se borba preseli v "notranjost" planeta, kjer postane dogajanje na trenutke nekoliko monotono, predvsem po zaslugi ponavljajoèe se strukture prostorov, ki vpliva tudi na slabšo orientacijo. Prav zato so vam pogosto v pomoè majhne oranžne pušèice (obèasno je izpisana celo oddaljenost do cilja), ki vas usmerjajo v pravo smer. Kljub temu lahko mirno reèem, da je prva polovica igre še vedno tako moèna, da polni adrenalina skorajda ne opazite rahlega padca v samem ritmu in igralnosti, pri èemer se. proti koncu dogajanje ponovno stopnjuje in zakljuèni kadri so zopet dih jemajoèi. Halo je igra, ki me je navdušila v vseh pogledih, saj razen (pre)zahtevne grafike, nekaj ponavljajoèih se momentov v drugi polovici zgodbe in pa manjkajoèega sodelovalnega veèigralskega naèina, zanjo ne najdem slabe besede. Ravno nasprotno. Igra navdušuje s svojo igralnostjo, izvirnostjo (kar je redka kvaliteta vesoljskih streljank), umetno inteligenco, fiziko gibanja, grafièno in zvoèno podobo… Zares kvalitetno zamišljena in realizirana igra, ki jo toplo priporoèam vsem ljubiteljem dobre akcije. Preprièan sem, da boste nad igro navdušeni celo tisti, ki vam tovrsten žanr doslej ni ponujal veèjega izziva, nenazadnje sem (bil) eden izmed takšnih skeptikov tudi sam. Moje navdušenje nad igro je torej še toliko veèji dokaz, da gre tokrat po dolgem èasu za zares kakovosten izdelek, ki ga preprosto morate imeti v svoji zbirki.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 9:28:46 GMT -5
Naslov: Grand Theft Auto: Vice City Zvrst: 3D akcijskaRazvijalec: Rockstar Games Založnik: Take 2 Games Izid: 16. maj 2003Verjetno vam ni potrebno posebej razlagati, za kakšno igro gre, ker smo jo vsi (pre)dolgo èakali. In sedaj je tu, dame in gospodje, Grand Theft Auto: Vice City. Igra je bila izdana pod pretvezo, da je dodatek za prvo igro iz serije v treh dimenzijah GTA 3. Ampak Vice City svojega predhodnika pohodi v vseh pogledih, še najbolj pa preseneèa dejstvo, da kljub boljši grafiki, umetni pameti, zvoku, teèe na enakih sistemih veliko bolje kot njegov predhodnik. Prav tako verzija za PC pomete s tehnološkega vidika s tisto za PlayStation 2 (vsebinski del je bojda enak), ki je bila izdana že kar nekaj lepih mesecev nazaj. Ampak splaèalo se je èakati. Dodatek ali ne? Redki so dodatki, ki v vseh pogledih prekosijo original, a Vice City je naredil prav to. Vendar v osnovnih konceptih ostaja zvest originalu, kar je nedvomno dobra stvar. Še vedno nas èaka neverjetna možnost ponovnega igranja mesece in mesece (do izida GTA 4 , za kar poskrbijo nova vozila, letala in plovila in njih poškodbeni model, nova orožja, stavbe, v katere lahko vstopamo, 8 ur licenène glasbe in še bi lahko našteval. Razlike pa se kar vrstijo. Lokacija: Miami, Florida. èas: osemdeseta. Popolnoma novo mesto se razteza na dveh velikih otokih in je s svojim èarom (neonke, plaže, palme, kotalkarke...) veliko bolj prisrèno kot newyorški Liberty City, ampak korupcije in kriminala je veliko veè. Ampak ravno za to gre. Smo popolnoma svobodni, kaj bomo poèeli. Si ogledovali znamenitosti, vozili naokrog s èoperjem, jadarali ali pa se posvetili akcijskemu delu igre, ki je podprt z veliko dodelanimi misijami. Karkoli poènemo, daje moèan obèutek življenjskosti, za kar je zaslužen igrin fizikalni model, ki se zavoljo igralnosti od realnosti razlikuje le po tem, da imajo ljudje veliko trše kosti, avtomobili pa veliko bolj vzdržljivo ploèevino. In to je tisto, kar kuje igro med zvezde: neomejena svoboda in uživanje v vsem, karkoli poènemo. In kdo sploh smo? V GTA 3 smo bili nekdo brez imena in glasu. Niè veè. »Pozdravljeni, sem Tommy Vercetti, težak, ki so ga po petnajstih letih ravnokar izpustili iz kehe. Kmalu po prihodu v Vice City sem zopet zabredel v težave, ko so me pri kupèiji prenesli naokoli za denar in robo, a na sreèo sem odnesel celo kožo. Zdaj mi šef teži za denar, pa še najti moram barabe, ki so me potunkale.« Imamo zaplet in na poti do cilja se moramo znebiti sovražnikov in s kupovanjem pomembnih zgradb v mestu prevzeti nadzor nad njim. Pri tem nam pomagajo paranoièen odvetnik, prismuknjen bivši vojak in kulerski kolega, medtem ko je najveèja ovira na naši poti vzkipljivi kralj mamil, ki ne zna preživeti ure, da se ne bi razpoèil od jeze. Vsi ti liki so zvoèno odlièno odigrani, natanèna animacija med vmesnimi posnetki pa vam prièara te osebe hudo resniène. Vice City tako posveèa veliko pozornosti likom in zgodbi, kar je bila najveèja hiba GTA 3. Kljub kaosu in veliki stopnji kriminala v mestu pa se vmesne sekvence poslužujejo odbitega humorja, dialogi med liki so zelo zanimivi, v njih je celo èutiti kritiko družbe. Zgodba oz. misije, ki jo pripovedujejo, so dosti bolje zastavljene kot tiste v trojki. Vse kar poènete, poènete z razlogom. Usluga za uslugo vas pripelje do želenega cilja, vseskozi pa vam misije v obliki namigov predstavljajo nove možnosti, ki jih ponuja Vice City. Prav tako ponavljanje misij ni veè tako nadležno, ker dogodki niso skriptirani enolièno in se bo vsako ponovno opravljanje misije razlikovalo od prejšnjega. V vsakem trenutku imamo na voljo veè misij, med katerimi lahko izbiramo. Pestrost izbire vam bom predstavil s primeri: rop banke, pregon s èolni, raznašanje letakov z letalom, kraja strogo varovanega vojaškega tanka, varovanje generala na njegovi jahti, cestno dirkanje s èoperji, vožnja limuzine v stilu filma Speed, pregon z avtomobilèki za golf, nastavljanje bomb s helikopterjem, bombardiranje z letalom-igraèo… èe pa nam zmanjka dela in imamo dovolj denarja, kupimo kakšno pomembno zgradbo v mestu, kot je npr. filmski studio ali taksi služba in že imamo polne roke dela. Že poznanim vlogam taksista, policista, gasilca in reševalca se je pridružil poklic raznašalca pic na mopedu. Dodatni viri zaslužka so še dirke z avtomobilèki na daljinsko upravljanje, postavljanje rekordov na kros progi, pocestno dirkanje z avtomobili, preživetje v ringu destruction derbija, zmaga na krožni NASCAR dirki ali izvajanje vragolij s kros motorjem na poligonu (glejte slike). Da pa ves trud ne bi bil zaman, lahko shranimo položaj podobno kot v trojki. Ampak z eno razliko, kajti sedaj lahko to poènemo na svojih posestih, ki jih seveda moramo kupiti. Veè posesti kot imamo, bližje imamo najbližjo toèko za shranjevanje. Seveda ne moremo shranjevati med misijo samo, kar moèno poveèa napetost med samo misijo. Vozila. Najboljši del igre. Razlièni tipi motorjev (skuter, cestaè, dva èoperja) in helikopterjev (dalinjsko vodena igraèa, ultralahki, osebni, televizijski, policijski, celo oborožen vojaški) se pridružujejo pestri izbiri starih in novih avtomobilov, terencev, tovornjakov, kombijev, èolnov, jadrnic in letal (hidroplan, daljinsko vodeni bombnik). Vodljivost avtomobilov je odlièna, helikopterjev se boste morali šele navaditi, motorji dajejo neverjeten obèutek hitrosti (veter v laseh in obleki) in tudi dosegajo neverjetne hitrosti, s katerimi lahko izvajamo skoraj neverjetne trike. Od vožnje po sprednjem, zadnjem kolesu pa do skokov na neverjetne razdalje. Pa še naravnost predse lahko streljamo. In že smo pri poškodbenem modelu. Vsak del avtomobila se upogne in odpade zase, prestrelimo lahko pnevmatike, streljamo skozi šipe in odpihnemo voznika, najlepše pa poškodbeni model na vozilih prikaže kladivo ali pa motorna žaga . No, seveda takega poèetja ne vidijo radi policisti in kaj kmalu vam bodo za vrat dihali SWATovci v oklepljenih kombijih, na vas bodo izvajali zraène desante iz helikopterjev, FBIjevci so neverjetno teèni v hitrih civilnih vozilih, vaš konec pa bo najkasneje dosegla Narodna garda. No, ni èisto vse tako briljantno, ker policaji paè po stari navadi ne vedo, da ste si našli odlièen zaklon pred njihovimi streli, vèasih pa niti ne uspejo ugotoviti, da se mogoèe skrivate v stavbi, in kar naprej streljajo v vaši smeri. Vice City izgleda dosti lepše kot Liberty City, še posebej na najveèji daljavi izrisa tekstur. Igra že lepo teèe na minimalnem sistemu, z zmanjšanjem detajlov pa vam bo zadovoljivo tekla že na šibkejših sistemih. Mesto je razdeljeno na veè delov in nalaganje ob prehodu med njimi ne traja niti pol sekunde, zatika se niti ne ob nalaganju z igralnega CDja. èeprav teksture niso tako natanène kot npr. v Unrealu 2 in prav tako modelov ne sestavlja tolikšno število poligonov, je okolje še vedno polno podrobnosti. Ta nenatanènost tekstur se vidi šele v vmesnih sekvencah, vendar vse skupaj dobi nekakšen lasten risankasti stil, tako da niti to ni preveè moteèe, še posebej zaradi odliène animacije in preprièljivega ujemanja ustnic z glasovi. Kot sem že namignil, je zvok v igri eden najboljših sploh, v kar nas preprièa zdaj že tradicionalno priloženi soundtrack. Tokratni vsebuje odlièno kompilacijo licenène glasbe iz osemdesetih, ki se predvaja na razliènih glasbenih postajah – rock, rap, metal, celo latino, ne smemo pa pozabiti še klepetalnice in seveda neodvisno postajo brez reklam, ki deluje na podlagi donacij poslušalcev (program je temu primeren . èe vam glasbe ni dovolj, vam vgrajeni mp3 predvajalnik omogoèa narediti lastno radijsko postajo. èe pa se navelièate Tommyevega izgleda, kljub temu da lahko nosi okrog deset razliènih oblaèil, si lahko naložite poljuben izgled z oboževalskih strani ali pa si narišete svojega. Še zadnji sladkorèek za posladek: ponovljeni posnetek sedaj traja pol minute in lahko ga shranite v datoteko! Za lepe spomine, torej. Težko je verjeti, da je razvijalcem uspelo v razmeroma kratkem èasu postoriti toliko stvari in iz neprièakovanega velikega uspeha GTA3 iztržiti še veè. Prièakovani še veèji uspeh GTA: Vice City. Vice City si je od predhodnika izposodil le najboljše (èe spregledamo dejstvo, da nobena od iger ne vsebuje veèigralstva), to še izboljšal in dodal novo. Rezultat? Trenutno daleè najboljša in daleè najbolj igrana igra daleè naokoli .
|
|
|
Post by Jernej on Apr 24, 2004 11:04:53 GMT -5
Naslov: Max Payne 2: The Fall of Max PayneZvrst: 3D akcijskaRazvijalec: Remedy Entertainment Založnik: Take 2 GamesIzid: 24. oktober 2003Konec julija 2001 je po zaslugi finskega razvijalca Remedy Entertainment in založnika Take 2 Interactive med igralce prišla igra Max Payne, ki se je s svojo napeto zgodbo in akcije polno igralnostjo vtisnila v srce mnogih igralcev po svetu. Igra je bila naravnost odlièna, èeprav ni vsebovala veèigralskega naèina in je bila za mnoge malce prekratka. Sedaj, malo veè kot dve leti kasneje, pa smo doèakali njeno nadaljevanje, Max Payne 2: The Fall of Max Payne. Igra je vsaj tako dobra kot njena predhodnica, a je tudi zelo kratka. Pa poglejmo kaj je tisto, kar lahko igro Max Payne 2: The Fall of Max Payne postavi na prestol igre leta. Glavni meni bo vsem, ki ste preigrali prvega Maxa, že dodobra poznan. Igra je zaèetnikom prijazna, saj ponuja možnost, da se nauèijo osnov igranja; za vse, ki zgodbe predhodnice ne poznajo oz. so jo pozabili, pa je vkljuèen povzetek dogajanja v stilu televizijskih nadaljevank, ki uporablja igrin priljubljen grafièni roman, preko katerega se kasneje pripoveduje celotna zgodba. Zgodba je gotovo najmoènejša plat igre, ki bo za igralce, ki jim ni samo do golega streljanja in skakanja, verjetno najbolj atraktiven element igre. Max Payne 2 se dogaja eno leto po predhodnici, beseda "Fall" v naslovu pa se navezuje na jesen in ne na padec oz. smrt junaka. Prvi del se je odvijal v hudem snežnem metežu (torej pozimi), tokrat pa se vse skupaj dogaja v jesenskem èasu, ki ga spremlja moèan naliv. Najbrž ni potrebno posebno poudarjati, da so razvijalci pravi mojstri v pisanju zgodbe in ustvarjanju vzdušja, saj slabo vreme med igranjem ustvari odlièno vzdušje. Zgodba skozi igro stalno skaèe po èasu dogajanja, tako da vam vse do konca igre ne bo skoraj niè jasno. O sami zgodbi ne bi pisal, saj bi vse skupaj izgubilo èar, lahko pa povem le, da je se vse skupaj vrti okoli Maxove preteklosti, umora in precej tudi okoli ljubezni. Vsi, ki ste se poglobili v predhodnico in Maxovo filozofijo, boste skozi igro lahko povlekli številne vzporednice med obema igrama. Med igranjem boste podoživeli številne dogodke, ki bodo podobni tistih iz predhodnice, posebno zanimiva pa je povezava dogajanja, ko igrate z obema likoma. Likoma? Tako je, Maxu se v igri pridruži Mona Sax, ki smo jo lahko videli proti koncu predhodnice, ko je bila ustreljena v glavo in smatrana za ubito. Veèino igre boste igrali kot Max; deli z Mono pa bodo tesno povezani z Maxovo zgodbo. Za kratek èas boste lahko v akciji celo uporabljali tudi oba lika skupaj. Zelo zanimiva poteza razvijalcev. Pot vas bo vodila po razliènih okoljih. Igro boste zaèeli v bolnišnici, nadaljevali v skladišèu in nekakšni strahov, streljanja pa ne bo manjkalo tudi po blokih, gradbišèu, garažah in podobnih lokacijah. Kmalu boste lahko opazili revolucionaren fizikalni model, ki bo omogoèal manipuliranje s praktièno vsakim predmetov v igri. Lahko boste prevraèali škatle, vse skupaj pa se bo v najboljši luèi pokazalo med uporabo Bullet Time, ko bodo ob metanju granat sovražniki leteli bo zraku in v obèasnih vmesnih sekvencah podirali police ali ne padali v jaške. Bullet Time je v Max Payne 2 doživel novo izvedbo, ki jo lahko imenujemo kar Bullet Time 2. Èe smo v predhodnici v upoèasnjenem èasu skakali na vse strani, bomo tokrat poleg te možnosti imeli še drugi Bullet Time naèin, v katerem se dogajanje le upoèasni, posebni skoki pa niso možni. V tem naèinu bo Max orožja napolnil veliko hitreje in pogosto na atraktiven naèin, ko pa bo merilec povsem poln, se boste lahko v upoèasnjenem èasu premikali z normalno hitrostjo. Ta novost sicer deluje zelo super-junaško, vendar se boste nanjo morali kar lepo privaditi, saj bo v uporabi veèino èasa. Osebno sem prvi naèin Bullet-Time uporabil le parkrat, saj je novi naèin dovolj uèinkovit. Nabor orožja se od predhodnice ni bistveno spremenil. Na voljo vam bodo pištole, puške, brzostrelke, granate, molotovke in ostrostrelski puški, orožja pa je vse skupaj malo manj kot pri predhodnici (a vseeno dovolj za pošten pokol, kot ga Max vedno pušèa za seboj). Umetna inteligenca sovražnikov je na zelo visoki ravni, vendar boste kljub temu prièa zatikanju ob vrata ali kopièenju na enem mestu. Igra ima tri težavnosti, ki vplivajo na število sovražnikov in pogostost zdravil. Višja kot bo težavnost igranja, veè bo sovražnikov in manj bo zdravil po sobah. Ko boste igro konèali na prvi težavnostni stopnji (kar vam naj ne bi vzelo veè kot 6-8 ur), boste dobili dostop do ostalih dveh in pa naèinov igranja New York Minute in Dead Man Walking. New York Minute poznamo že iz predhodnice, tokrat pa gre le za tekmo s èasom, kjer si boste v èim krajšem èasu prizadevali konèati stopnjo. Dead Man Walking pa je nekaj povsem novega, kjer je Max ujet v izbranih prostorih, cilj pa bo èim daljše preživetje. Konèni rezultat oz. rekord v preživetju bo moè v nedogled izboljševati, kar bo igro navidezno podaljšalo. Za ta naèin so razvijalci že izdali dodatne scenarije, v prihodnosti pa si gotovo lahko obetamo še kaj novosti. Grafièna podoba je gotovo svetla toèka igre. Vsi liki in objekti v igri so odlièno predstavljeni, prav tako solidni so bullet-time efekti (posebno zanimiv efekt ob polnjenju orožja, ko se kamera skupaj z Maxom zavrti okoli osi). Najpomembnejše pa je dejstvo, da zaradi grafike igra sploh ni strojno zahtevna in je nekje na ravni svoje predhodnice. Tudi zvok je odlièen. Izbor glasbe ob pripovedovanju zgodbe preko grafiènega romana je popoln, saj oblikuje napeto vzdušje, ki bo igralce gnalo naprej. Zvoki orožja in glasovi likov (posebno Maxa) so prav tako solidni, omembe vreden je zvok v popolnem Bullet-Time 2, kjer je dogajanje upoèasnjeno do najvišje možne mere. Tu boste lahko slišali šum ob preletu nabojem, padanje tulcev na tla in trke nabojev s podlago ali sovražnikom. Torej, to je veè ali manj vse, kar v sebi skriva Max Payne 2: The Fall of Max Payne. Igra je bila na seznamu najbolje prièakovanih iger tega leta in ta naslov je zagotovo upravièila. Èeprav je zelo kratka in nima veèigralskega naèina (ki je v streljaèinah že skoraj obvezen), boste igralci uživali v vsaki minuti igranja. Tisti malo bolj zahtevni se boste lahko poglobili v zgodbo, ki se na trenutke odvija kot kakšna skrajno napeta televizijska serija in je zares odlièna. Ljubitelji gole akcije in streljanja pa boste vsekakor prišli na svoj raèun, èe ne v zgodbi, pa v dodatnih naèinih igranja. Èe je prvi Max Payne v vas pustil poseben peèat, bo tudi Max Payne 2: The Fall of Max Payne prava izbira za vas in s èez par tednov tudi odlièno darilo za hišnega ljubitelja tretjeosebnih streljaèin.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 25, 2004 4:22:59 GMT -5
Naslov: Enter the MatrixZvrst: pretepaško-strelska arkadaRazvijalec: Shiny EntertainmentZaložnik: AtariIzid: 15. maj 2003Konèno je tu nova igra razvijalcev Shiny Entertainment, Enter The Matrix. Tisti, ki jo že igrate in jo že popolnoma obvladate, veste, da je igra odlièna prav kakor film Matrix: Reloaded, ki je prišel v kinomatografe istoèasno kot sama igra. Tisti, ki pa je še ne poznate, si preberite sledeèi opis. Igro bi najlažje uvrstili v isti razred kot že legendarnega Maxa Payna. Zaèetek igre ima sicer malo grenak priokus, ker nas igra vrže neposredno v akcijo, zaradi zahtevnega bojevanja pa bi bilo zagotovo bolje, èe bi lahko prej potrenirali na kakšnem treningu ali tutorialu. Pa pojdimo lepo od zaèetka. Na zaèetku se znajdemo v glavnem meniju, ki je sestavljen iz naslednjih možnosti: lahko zaènete shranjeno igro, zaènete novo igro, »poštimate« nastavitve, potem je tu še hekanje in izhod. Opcija hekanje nam omogoèa, da igro shekamo in tako vdremo v matrico. Tako lahko odklenemo pogone, mape in razne datoteke, ki ponujajo pot do novih stopenj, spretnosti v boju ... Vse našteto boste odkrili sami. To je vse kar se tièe glavnega menija. Sedaj pa se posvetimo glavnemu delu - igri. Preden se lotimo igranja, si izberemo lik, s katerim bomo nastopali v igri. Na voljo sta nam Ghost in Niobe. Škoda, da v igri ne moremo nastopati v vlogi Nea. Lika v igri sodelujeta, vendar se njuni poti ne sreèata prav pogosto. Oba imata iste sposobnosti in uporabljata enaka orožja, tako da, èe si izberemo enega, nismo prikrajšani za prav niè in ni bojazni, da bi bil drugi ne vem kako boljši. Naša prva naloga je dobiti zelo pomemben paket na pošti. Zaènemo brez orožja, vendar nam kmalu postane jasno, kako se je treba lotiti stvari. Prve nasprotnike, ki nam stopijo na pot z užitkom in pošteno pretepemo. Njihovi refleksi so obèutno poèasnejši od vaših, kar se v igri tudi lepo opazi. Kljuènega pomena v igri je tako imenovani fokus. To je nekakšen »bullet time«, ki smo ga s pridom izkorišèali že v Maxu Paynu. Fokus torej upoèasni svet okoli vas in pred vami se bodo zaèeli kazati tisti prizori, ki jih tako obèudujemo v filmu: izmikanje metkom, hoja po zidu, skakanje izza vogalov v slugu Maxa itd. Fokus se na sreèo obnavlja samodejno, vendar ga imamo proti koncu igre vedno premalo. Ko se znajdemo v težavah, npr. ko smo brez orožja, ni panike, saj smo mojster borilnih vešèin. Meni se je uspelo boriti kar s šestimi sovragi naenkrat. To pa lahko Max upravièeno zavida Matrixu. V fokusu pa vso bojevanje izgleda še bolj spektakularno. Morda malo razoèara pogled, ki se ob pretepanju postavi ob naš bok. To pri veè sovražnikih malce oteži zadevo, pri enem samcatem èloveku pa izgleda prav filmsko. Igro igramo v tretji osebi, lahko pa se postavimo tudi v prvo osebo. Tako lahko bolj natanèno streljamo, vandar je že v tretji osebi to (pre)lahko, ker nam lik meri sam. To je pri veèjem številu nasprotnikov še posebej dobrodošlo. Zataknilo se nam bo pri že znanih agentih Smitih. Njih se namreè ne da nikakor ubiti. Ko ga sreèamo, se je najbolje obrniti in zbežati, kolikor nas nesejo noge. To boste prebrali tudi v nasvetih, ki se vam od èasa do èasa izpisujejo med igranjem. Igro lahko tudi zaèasno ustavite in si jih v miru podrobno preberete. Vsekakor zanimiv dodatek avtorjev, ki pride zelo prav. Velik minus igre pa je možnost oziroma nemožnost roènega shranjevanja položajev. Igra se namreè shrani samodejno samo na doloèenih lokacijah, proti koncu pa je tega vse manj in velikokrat boste morali igrati eno in eno misijo, ki se vam bom npr. zataknila èisto pri koncu in to vam bo dostikrat požrlo živce. Veèino igre boste prepešaèili, vendar so za popestritev v igri tudi avtomobili. Toda ne mislite, da bo to vožnja po mestu v slogu GTA. Daleè od tega. Tu so razvijalci malo (èe ne kar popolnoma) pozabili na realizem, kajti avtomobili se obnašajo, kot da bi vlekli slona po asfaltu. Potem veste, kaj s tem mislim (pazite torej, da ob vožnji ne zaspite). Na sreèo je misij z avtomobili bolj malo, a vseeno dovolj za slab priokus. Skratka, igra je izkljuèno akcijska, kjer je treba uporabiti vso svoje znanje borilnih in strelskih vešèin. Pa se posvetimo še tistemu delu igre, zaradi katerega se je najbolj prièakovalo Enter The Matrix - grafiki. Grafika v igri je dobra vendar ne odlièna. Za njen razvoj oziroma razvoj animacije so porabili kar 28 milijonov dolarjev. Liki so izdelani zelo podrobno; opazili boste lahko celo odseve na oèalih in še kup podobnih podrobnosti. Animacije so pohvalne in grafika je nasploh veè kot zadovoljiva. Prav tako so odlièno izdelani obèasni vmesni filmèki divx s filmsko igralsko zasedbo. Glasba je tudi vredna pohvale in vsi zvoèni uèinki se lepo dopolnjuje z grafiko. Igra ima še eno manjšo slabost - nadzor nad likom. Za izvajanje zahtevnih skokov in udarcev si boste skoraj gotovo polomili prste. Na nadzor se je treba resnièno pripraviti in posledièno tudi privaditi. Vzelo mi je kar nekaj èasa, da sem si ustrezno nastavil vse tipke potrebne za normalno igranje. Potem pa vso stvar še malo oteži že prej omenjena kamera, ki se nam v bojevanju postavi ob bok. Tudi temu pa se je, na sreèo, moè privaditi. To je v zelo strnjenem pogledu igra Enter The Matrix oziroma njen enoigralski naèin. Gotovo se boste spraševali, kje je veèigralski. Nanj bo treba še malèek poèakati, prinesla pa nam ga bo Matrix Online, seveda za novih deset tisoèakov. Vzemimo torej Enter The Matrix kot pripravo na online bojevanje. Kaj veè pa od nje ne morete prièakovati.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 27, 2004 4:50:24 GMT -5
Naslov: Beyond Good & EvilZvrst: akcijskaRazvijalec: Ubi SoftZaložnik: Ubi SoftIzid: 5. december 2003Ubisoft, ena najuspešnejših založniških hiš, nam kar naprej streže z uspešnicami, ki jim ni videti konca. Ena izmed njihovih bolj ali manj svežih izdaj je tudi nova akcijska dogodivšèina z imenom Beyond Good & Evil, ki pa je ne bi mogli celostno uvrstiti v toèno doloèeno zvrst, saj je mešanica veèih žanrov, in sicer pretepanja, dirkanja, tiholazenja, letenja in skrivanja. Vsa zgodba se vrti okoli mlade Jade, ki živi v svetilniku oz. sirotišnici na planetu Hyllisu. Poleg nje tam stanuje še njen stric Pey'j, ki je »navaden prašiè« in je mojster mehanike, èeprav veèina njegovih izumov deluje bolj slabo. Zgodba se zaplete, ko nezemljani napadejo planet Hyllis. Jade mora hitro ukrepati. Skozi igro odkriva skrivnosti, ki jih mogoèe ne bi smela izvedeti nikoli. Igra ima, kot smo že rekli, veè prvin razliènih zvrsti. Poglejmo si podrobnosti. Prva prvina igre je pretepanje, ki je zelo dobro izdelano, vendar bi še vseeno lahko bilo bolj napredno. Jade okoli sebe mlati s svojo dai-jo palico in rokavico za izstrelke, ki jo dobi v drugi èetrtini igre in je veèkrat zelo uporabna. Med pretepanjem nam vseskozi pomaga eden od pomagaèev, in sicer Pey'j ali pa agent skrivne organizacije, Double H. Še posebej kul poteza pri timskemu pretepanju je, ko pomoènik udari ob tla tako, da vse nasprotnike odnese v zrak, nakar jih Jade odbije s svojo dai-jo palico v drugega sovražnika ali visoko naelektreno ograjo . Precej dobro, edinole škoda je, da so sovražniki preveè neinteligentni in zelo hitro popustijo pri iskanju, ko te enkrat zagledajo. Druga zelo dobra plat te igre je skrivanje. Pri tem mislim na kleèeplazenje, metanje z vogala na vogal in stiskanje ob stene. Skrivanje ni vedno težavno, saj sovražnike vedno odstranimo na podoben naèin. Pa tudi, èe nas opazijo, nas ne išèejo prav dolgo in hitro opustijo iskanje. Na tem mestu bi rad izpostavil muhasto kamero, ki bi si vèasih zaslužila moèno brco, saj nam v doloèenih primerih ne služi niti najmanj. Naslednji izredno pomemben del Beyond Good & Evil je fotografiranje. Jade skozi celotno igro fotografira razliène vrste živali, ki jih nato pošlje v biološki center. Za vsako uspelo fotografijo dobimo doloèen znesek, po dopolnitvi filma za osem slik pa biser, ki jih zbiramo med igro. Z njim si lahko kupimo novo opremo za svoje vozilo (howercraft) in kasneje še vesoljsko plovilo, s katerim poletimo na luno v zadnji èetrtini igre. Èe želimo zbrati vseh 88 draguljev, ki so na voljo, moramo preiskati popolnoma vsak kotièek na mapi. Podobno je s paketki v igri GTA. Howercraft, vozilo s blazino pod sabo, je naše glavno prevozno sredstvo, s katerim se prevažamo po vodi, z njim pa lahko tudi tekmujemo na dirkah prirejenih posebej za take vrste vozil. Na prvi pogled je zelo podoben èolnu. Drugih plovil, razen vodnih in zraènih v bistvu sploh ne vidimo, saj cel naš dom oz. mesto leži na vodi. V zadnji èetrtini dobimo še Pey'jov najboljši izdelek, vesoljsko plovilo, ki je prav tako kljuèno za iskanje biserov. Z njim se na koncu odpeljemo na Luno, kjer rešimo strica Pey'ja in vstopimo v finalni dvoboj z glavnim nezemljanom. Posebej je treba pohvaliti tudi grafiko v igri, ki je zelo lepo izdelana. Igra ima privlaèno risankasto podobo in živ svet, v katerem se lahko premikamo po mili volji in se pogovarjamo z vsakim, ki nam pride pred nos. Glavna igra vsebuje tudi podigre, kot so na primer igre na sreèo in namizne igre, s katerimi lahko prav tako zaslužimo nekaj denarja ali celo biser. V pogledu skozi fotoaparat je podoba nekaj èisto posebnega in v doloèenih trenutkih zelo impresivna. Tudi zvoèna podlaga je zelo dobro izbrana in zanimiva. Je neke vrste mešanica med popom, rockom in reggijem. Podobno pa je tudi z glasovi likov. Pohvalo si zasluži tudi Jade s svojo seksi postavo. Èeprav nima ogromnih jošk in mini krilca kot kakšna Lara Croft, ima vseeno dobro postavo . Ob vsej tej pohvali pa je prav, da vam omenim tudi nekaj stvari glede slabih plati igre in njenih napak. Kot sem že prej omenil, je kamera ena veèjih grešk v igri, ampak v konènem smislu se še da nekako preživeti. Igra ima tudi nekaj drugih hrošèev, ki pa niso omembe vredni, saj jih marsikdo sploh ne bo opazil. Za nekatere utegne biti moteèa tudi opcija, da Jade sama skoèi, ko priteèe do roba, igralec pa jo mora le pravilno usmeriti. Pograjal bi tudi zgodbo oz. njen razvoj, ki se zaène zanimivo in hitro potegne igralca vase, potem pa se vse skupaj poèasi upoèasni in postane manj zanimivo. Kakorkoli že, Beyond Good & Evil je še en dober Ubisoftov kos raèunalniške zabave in mu ne manjka veliko do tega, da bi postal odlièna igra. Zagotovo pa se jo splaèa preigrati.
|
|
|
Post by Jernej on Apr 28, 2004 2:54:29 GMT -5
Naslov: Rise of Nations Zvrst: realnoèasovna strategijaRazvijalec: Big Huge Games Založnik: Microsoft Game Studios Izid: 23. maj 2003Še preden se spustimo v podrobnosti naj povem, da je Rise of Nations zame eno najveèjih razoèaranj letos. Ne zaradi tega, ker bi avtorji obljubljali zlato, dobili pa bi prst v rit, temveè zato, ker je igra po eni strani superiorna in zanimiva, po drugi pa preprosto povedano zaniè in dolgoèasna (linearna). No, pa pojdimo po vrsti. Na zaèetku nas prièaka standardni film, ki ne izumlja tople vode. Pokaže nam, skozi katera obdobja zgodovine nas bo špil popeljal (glede na igro bi bilo prièakovati da bodo v filmu prikazane množiène bitke, hehe). Meniji so lepi in kar je najvažnejše, praktièni. Tako kot roko na srce vsa igra. Na voljo nam je obsežen turorial, hitra bitka (skirmish), kljuèni enoigralski naèin katerega cilj je zavzeti svet, in kup dodatkov ki naj bi preverili naše sposobnosti (kako hitro lahko prideš v doloèeno dobo, s koliko kliki v igri narediš to in to, kako dobro poznaš bližnjice na tipkovnici ipd.). Prav tako si lahko izdelamo svoje scenarije. Narodov je obilo, vsak kontinent ima par svojih predstavnikov (ja, tudi z Afrièani lahko igrate (Nubijci)). Delijo se na obrambne, napadalne, in gospodarske, ali pa so mešanica ene ali druge zvrsti. Vsi imajo svoje posebnosti, zato je dobro prebrati in ugotoviti kateri narod vam najbolj sede, ne samo klikniti na Nemce ker je Dolfy vaš idol . Tako se pojavimo na karti sveta, in bitka se lahko zaène. (Skoraj) v slogu serije Medieval premikate enote, napadate, kupujete ozemlja, sklepate zavezništva...to pa je nekako vse, niè grajenja stavb ali urejanja davkov torej. No ja, v bistvu to niti ni potrebno, samo nekaj bi se avtorji že lahko spomnili. Zakaj? Karta je namreè popolnoma dolgoèasna in nepomembna. Vseeno èe je nebi bilo. Paè premakneš vojsko in to je to... Klikni na sliko za veèjo razlièico Ko kliknemo gumb start, pa se odpre nov svet, mnogim igralcem bolj poznan. Pojavimo se paè na bojišèu, kjer na prvi pogled vse vleèe na Age of Empires. Glavna bajta, okoli nje njive in kmetje (kmetice), ki veè ali manj marljivo delajo. No, vse le ni isto. Virov (les-gozd, ruda-hribi, hrana-njive, nafta-naftna nahajališèa) se ne da izèrpati. Praktièno, tako da nam ni treba skrbeti še za to. Najveèja novost pa so prav gotovo mesta. Ko postavimo mesto, se okoli naredi obroè. To so meje, in v teh mejah lahko postavite novo mesto, ki bo zopet razširilo ozemlje (ozemlje veèajo tudi razne nadgradnje in utrdbe). Stavbe pa lahko gradite le v obroèu mesta, tako da je v prestolnicah najveèkrat kar preveè stavb. Potovanje skozi dobe poteka malce drugaèe kot v AOE. Za napredovanje v naslednjo dobo moramo najprej narediti neke vrste izboljšave, upgrade. Prve možne izboljšave, kamor vlagamo dobrine so povezane z vojsko, in nam dovoljujejo veèje število enot (population limit). Potem so tu izboljšave ki vam omogoèajo veèjo razvitost, veè dobrin, veè mest, znanstvene raziskave...Teh izboljšav morate narediti najmanj 10, da lahko vstopite v naslednjo dobo. Za osvojitev sovražnega mesta pa nam ni treba razsuti vseh stavb, le "energijo" glavne stavbe (oziroma mesta) spravimo na niè, ga preplavimo z vojaki in mesto je naše. Skoraj. Poèakati moramo namreè da se odšteje timer, saj v tistem èasu lahko sovrag naredi udarec nazaj in vam mesto iztrga iz rok. Èe mu spodleti, ga mora paè "jovo na novo" osvajati. Zanimivo in predvsem domiselno. Nasploh je tale zadeva z mejami in mesti ena boljših potez avtorjev, in prav lahko bi iz igre naredila veliko uspešnico. A ni vse tako lepo... Glavna zamera leti na preveè masovne dvoboje. Avtorji so sicer vdelali sedaj že nepisano pravilo pri strategijah, sistem kamen-papir-škarje, a kaj ko pomaga bore malo. Ko namreè poskrbimo za vse nujne potrebšèine, si lahko le postavimo 5 stavb za ven-metanje vojakov in èakamo, da se naredijo. Ko jih imamo dovolj, napademo. Raèunalo seveda poène isto (na težjih stopnjah), a zdi se mi, da avtorji niso raèunali na eno stvar, ki naredi igro dokaj zahtevno. Namreè, da ima raèunalo neskonèno rok. Obenem dela vojake, jih premika, skrbi za širitev ozemlja in postavljanje stavb itd... Na drugi strani imamo mi le eno roko (ok, dve, ampak eno miško:). Nujno je, da tudi ko se boriš, delaš vojake, malce neprijetno pa je skakati iz fronte nazaj v mesta, sploh zato, ker sovrag ne neha napadati, ko enkrat zaène. Kot bi mu babica na lotu zadela dobavo vojakov do konca življenja! In tu je torej glavni problem, da igra izgubi svoj èar. Hitro skozi dobe, zgradi veliko stavb za vojake in klikaj na gumbek create solider. Najbrž mi ni treba omenjati, da zavoljo tega hudo trpi strateškost v samem boju, ki je zaradi take množice zelo nepregleden. No, èe sem že zaèel z napakami naj tudi nadaljujem. Zgodilo se mi je, da sem trikrat zapored bil bitko na isti mapi. Ali je lahko sploh še kaj bolj dolgoèasnega? Tudi samih naèinov bitke je bore malo, oziroma tako malo da manj že težko. Na zaèetku, ko imajo nekaj dežel v oblasti banditi, jim jih vzamete, tako da baze ne gradite. Imate par vojakov in morate zavzeti mesto, ali pa pobiti vse na karti. Take misije sem imel jaz dve. Potem sta pa še zavzemi mesto in brani mesto. V prvi imate uro in pol èasa da zavzamete karto, mesto pa branite kadar ste napadeni, in sicer ga morate zadržati za 90min ali pa paè spet zavzeti karto. Kot bi neprestano igral skirmish... K spisku lahko dodamo še prehitro drvenje skozi dobe in pa pomanjkanje izkušenj, ki jih ni sploh. Še ena nepotrebna napaka... Vèasih se vam v bitki pridružijo zavezniki, dobivate pa tudi okrepitve, èe imate v sosednjih deželah postavljeno vojsko. Slednjo dobivate tako, da zavzamete mesto z posebno oznako, in potem se tam pojavi vojska. Teoretièno bi bilo možno svet zaveti le z eno.... Tu so še posebne karte, ki vam dajo posebne bonuse za eno bitko, a njih uporaba nikakor ni kljuèna. Potem sta tu še dve novi dobrini, bogastvo, ki ga dobivate s potovanjem karavan med mesti ter znanje, ki ga pridobivajo "šolarji" v univerzah. Enot je veliko, kako tudi ne èe so za vsako dobo svoje. Borili se bomo na kopnem v vodi in zraku, kar je pohvalno. Tu so bombniki, fighterji, samuraji, tanki, lahki oklepniki, skavti, plamenometalci, razne naprave za oblegovanje itd... Princip pa je paè tak, kot v vseh po-dobah-napredujoèih strategijah. Enote, ki so v zaèetnih dobah dobre proti konjenikom, so potem dobre proti tankom, le obliko spremenijo. Vseeno pa so prav se enote domiselne in raznolike, tako da se èez to nikakor ne gre pritoževati. Glede ocene pri Ron-u se nikakor nisem mogel odloèiti in žeim, da preden se odloèite za nakup, dobro pretehtate dejstva. Domiselno in privlaèno zavzemanje mape, veliko enot, množièni boji, razni dodatki vse skupaj zapakirano v lepi grafiki. Èe ste zaradi teh stvari pripravljeni spregledati nenehno besno klikanje po gumbih za oploditev novih vojakov in ven-metanje novih tankov, bore malo strategije v bojih, enolièno kampanjo ter pomanjkanje izkušenj, potem bi bila najbrž vaša ocena igre malce višja. A pri meni na žalost vseeno prevladuje spisek napak; oceno nazadnje dvigne le še veèigralstvo, ki jo potegne nad 80%, a kaj ko to pri strategijah skoraj nikoli ni bistvo...
|
|
|
Post by e on May 9, 2004 13:27:43 GMT -5
vsi opisi iz igralca!
|
|
|
Post by Jernej on May 12, 2004 6:52:59 GMT -5
NE PA NISO!
|
|